Močvirska sklednica

MOČVIRSKA SKLEDNICA IN RDEČEVRATKA TISOČE LET SEM NA BARJU DOMA SKLEDNICA TUKAJ ŽIVIM! JAZ - RDEČEVRATKA SEDAJ SEM PRIŠLA TE Z BARJA POČASI PODIM! TI, RDEČEVRATKA ŽIVIŠ V STANOVANJU DRUGI TI DAJEJO HRANO FANTJE SO BOLNO IN V ŽALOSTNEM STANJU ME VRGLI NA BARJE, NA PLANO KJE SI ŽIVELA PRED STOTIMI LETI OD KOD TI PRIHAJA RODBINA? V AMERIKI NEKDAJ BILI SO UJETI PRADEDJE IN MOJA DRUŽINA LAHKO SI SEDAJ MOČVIRJE DELIVA HRANO SI BOVA LOVILI NEUMNICA, SKLEDNICA, NISEM JAZ KRIVA LJUDJE SO ME TUKAJ PUSTILI MOČVIRJE SUŠIJO, VSEENO ŽIVELI NA BARJU BI DRUŽNO ,V BLIŽINI DVE BI PROSTORA DOVOLJ NE IMELI SKLEDNICA, KONČNO IZGINI! MOČVIRSKA JE SKLEDNICA ŽELVICA PLAHA ZADNJE STOPINJE SI ŠTEJE RDEČEVRATKA POČASI PREK BARJA JO MAHA KORAKA, NA SONCU SE GREJE Ko se ljudje naveličajo rdečevratk in rumenovratk, ki so jih kupili v trgovini, se jih »usmilijo« s tem, da jih odvržejo na Barju. Ker so naše (edine avtohtone) želve plahe, rdečevratke pa nasilne, so prve že skoraj zginile z Barja. Izčrpane umirajo, saj trošijo svoje moči za beg pred uvoženimi rdečevratkami. Te jim jemljejo prostor in hrano ob vodi. Še nedavno je bilo zelo veliko močvirskih sklednic.(sedaj so ji sicer formalno zaščitili – vendar je že prepozno). Alenka Dobeic