Misli iz notranjosti

Ko sonce vzide čez gore, razsvetli mi nočne more, ki so muka vsakega dneva in vodijo do propada. So misli, ki stiskajo moje srce, in je ljubezen, sprevržena v trpljenje, ki mi krajša življenje. Lahko bi se svet spreobrnil, da bi šel meni v prid ali pa bi sam pokazal moč, da bi zmagal in postal vsemogoč. In se oglasi tihi glas v meni, ki pravi, da močnejši preživi, in se pred mano pokažejo poti, ki odpirajo vrata harmoniji.