Kraljica Miru

No, lepo, Hierhod, za te besede, s katerimi si 'bralce' vsaj spomnil na to, kaj je sploh bil namen in bistvena vsebina tega prispevka. Pa je bilo toliko pisanja (namerno), ki s samo vsebino ni imelo popolnoma nobene povezave, samo, da se '' postavi med osnovnim sporočilom in bralci 'dimna zavesa'po kateri se samo sporočeno in povedano, preprosto zakumuflira, prekrije, izniči. Tako pretkano tudi (običajno) delujejo visoke inteligence Zla, (mimogrede, ki za svoje sodelavce tiudi izbirajo med inteligenco, da so bolj prepričljive). ''Reflektor'' (mojega članka) , namenjen temu, da se osvetli in povzdigne delovanje Božjega, (tukaj na Kraljico Miru - Marijo) , NEOPAZNO (za večini ljudi) preprosto preusmirijo NASE (in na njhov 'briljanten' način debatiranja). Kajti, ZAKAJ BI BLESTELA BOŽJA SLAVA, naj se raje blesti NJHOVA!!! Dejstvo pa je, da se kljub tovrstnim 'prizadevanjem' na tisoče ljudi še dandanes ( po 30- letih od začetka prikazovanj) zgrinja v Međugorje. Za njih ta prikazovanja, niso nekakšen ''iluzionističen trik'' (kot trdi 'prosvetljeni' MC), za njih so dejansko to, kar so, namreč kot neposredno delovanje nadnaravnega (op.-panefin : izraz nadnaravno, nikakor ne pomeni -protinaravno, pač pa nekaj, kar je duhovno, kar je nad materialno manifestacijo tega sveta, toliko v vednost. To, da je vse'celost' in 'enost' - z Bogom in v Bogu je pa že zelo staro spoznanje). Dalje - delovanje tega Božjega, pa se, preko množičnih ozdravljenj, tako fizičnih, kakor tudi duhovnih ( mnoga spreobrnjenja), -DOKAZUJE !

Popravki: .... za večino ljudi.... ..... enostavno preusmerijo....

Kako različno ljudje vidimo iste stvari. Ko nekateri vidijo v nekakšnih nedokazljivih rečeh čvrste dokaze na osnovi katerih se "spreobrnejo", jaz v tem vidim votlo osnovo, ki se prav zaradi te votlosti razblini ko tak "spreobrnjenec" trešči v dejanske dnevne probleme in življenjske izzive. Namreč pojem spreobrnjenja ne pomeni nobene prave spremembe, temveč prehod iz ateista v vernika, ali iz manjšega vernika v večjega zato ker ga je to votlo in nedokazano "prepričalo". In tako že tisočletja ljudje prelagajo iz votlega v prazno, ter se v bistvu ne spreminjajo niti malo. Znotraj sebe so še zmeraj tisti stari in nasilni, z vsemi starimi vzorci sovraštva, nevoščljivosti in zgrešenih odnosov vseh vrst. Le poglejte vernika (seveda tudi nevernika) kakšen je ko iz pridige v cerkvi pride domov in vidi, da mu sosed hodi po njegovem, ali da nekdo ne misli tako kot on. Poglejmo vse silne grozote narejene v imenu teh svetih reči, ki so bile, so in se bodo dogajale še naprej. Pa poglejmo to tudi v komentarjih, ki izražajo nestrpnost tukaj na pozitivkah. Eno so besede in drugo dejanja. Zaradi svega tega ne vidim teh edinih potrebnih in stvarnih sprememb od našega obstoja naprej. To kar vidim so le modifikacije starih vzorcev sestavni del katerih so vraževerja, hlinjenja ponižnosti iz golega strahu pred nekakšno nadnaravno silo. Smo kot kameleoni. Barve lahko menjavamo, a smo ves čas le kameleoni, ki si domišljamo da smo kamele ali po potrebi karkoli drugega. Glede takega "spreobrnjenja, so mnogi politiki vodilni v "spreobrnjenjih", saj menjavajo barve kot to ustreza njihovim trenutnim interesom. Srečno. Mirko

Ah, ne, Miran, preveč si se zafilozofiral z iskanjem notranje resnice. S tem gnostičnim mešanjem megle samo zakrivaš jasno sporočilo krščanstva. (Evangelijski) Jezus je brez ovinkarjenja povedal, da je on tisti, ki je edina in prava resnica. In nihče ne pride k Očetu drugače kot preko njega. Resnica torej ni v nas, ampak prihaja od zunaj – samo spustiti jo moramo v svoje srce. Pa še za to je potrebna božja milost (ki je samo evfemizem za božjo muhavost). Resnic ni več, resnica ni relativna, resnica je ena sama in to je krščanska resnica! Vsi ostali, ki ne sprejmejo te resnice, pa bodo »jebali ježa« na veke vekov. To je srčika krščanske vere. Vse ostalo je okrasje. Kdor ne sprejme te osrednje resnice, po definiciji ni kristjan, pravzaprav še krščanski heretik ni.

MC: Ti pač ostajaš še vedno, kot vedno ,''znotraj svojih 'planki'-(prosto po Vinetuju, oz. PRIČI), in dokler ne boš (duhovno) toliko zrasel, da boš videl tudi daleč preko teh svojih plotov materializma, se pač ni vredno 'prepirati', oz. karkoli dokazovati. Saj ti drugi dovolj dokazujejo. ( Priča pod diskusijami o Gregg Bradnu ti dokazuje toliko o tem, da drugim sploh ni treba izgubljati besed ). Vsako nadaljevanje diskusij s teboj, se mi zdi povsem odveč.

Svet, v katerem živimo, je na žalost premalo materialističen in preveč duhoven. Zaradi duhovnih iluzij ljudje verjamejo v neumnosti in potem počnejo neumnosti. Starejši so pripravljeni verjeti Ivici in Vicku, da se jima je prikazal duh Device Marije, nihče pa jima ne bi verjel, če bi povedala, da ju je otipavala materialna roka pedofilskega duhovnika. Če bi se na vsako posilstvo pedofilskega katoliškega duhovnika prikazala Devica Marija, bi se lahko vsaka župnija pohvalila s več prikazovanji, kot jih zmorejo Lurd, Fatima in Međugorje skupaj. Lep dan, veliko resničnega miru, manj videnj ter še manj duhovnih in fizičnih posilstev otrok želim!

MC, na priznanje Međugorja s strani Cerkve bi lahko gledal tudi s političnega zornega kota. Saj veš, da je RKC tudi politično zelo vplivna institucija. Katoliška Cerkev je namreč sestavljena iz karizme in moči. Političen del Katoliške Cerkve se ukvarja s konkretnimi dejanji svoje diplomacije za dobrobit zemljanov. Njihov moto naj bi bil, da ko molijo, naj molijo tako, kot da je vse odvisno od Boga. Ko pa delujejo, naj pa delujejo tako, kot da je vse odvisno od njih. Čisto konkretno se je nekoč za Slovenijo zavzel nadškof Šuštar, da ni bila deležna kolosalnega bombardiranja. Vsekakor bi bilo super, če bi Bog nadnaravno posegal v človekovo zgodovino ob vsakem času. Je pa žal v človekovi padli naravi to, da se radi skrivamo pred božjim obličjem. Še kakšen župnik je najbolj srečen takrat, ko je njegov škof daleč stran v svoji škofiji in Bog visoko na nebu. Laiki ne zaostajamo prav veliko v tej miselnosti. Moraš pa priznati, da 7 ni isto kot 12.

Hierhod, najprej hvala za - tako kot sem pri tebi že navajen - zelo zanimive in mestoma duhovite pripombe. >> MC, na priznanje Međugorja s strani Cerkve bi lahko gledal tudi s >> političnega zornega kota. Saj veš, da je RKC tudi politično >> zelo vplivna institucija. Se zelo strinjam. >> Katoliška Cerkev je namreč sestavljena iz karizme in moči. Karizma sicer že malo peša, ampak vseeno. Se strinjam. >> Političen del Katoliške Cerkve se ukvarja s konkretnimi dejanji >> svoje diplomacije za dobrobit zemljanov. Se zelo ne strinjam. Če ni bilo tako, taista diplomacija, ne bi prikrivala pedofilije, podpirala diktatorskih režimom in nasprotovala uporabi kontracenpcije v deželah z visoko rodnostjo in visoko stopnjo revščine. >> Njihov moto naj bi bil, da ko molijo, >> naj molijo tako, kot da je vse odvisno od Boga. Še en dokaz, da je pojem svobodne volje čisti blef. >> Ko pa delujejo, naj pa delujejo tako, kot da je vse odvisno od njih. Ja, nekdo mora prevzeti odgovornost, če Bog odpove ;) >> Čisto konkretno se je nekoč za Slovenijo zavzel nadškof Šuštar, >> da ni bila deležna kolosalnega bombardiranja. Domnevam, da je papež posredoval pri generalu Hadžiću ;) No, ja, saj ni prvi, ki je posredoval v prid Slovenije – po isti logiki, se je nekoč za Slovenijo zavzel že škof Rožman, ki je posredoval pri Mussoliniju, da ni kolosalno bombardiral Ljubljane. Pa ne mislim, da se razumemo, primerjati Rožmana in Šušterja - to je kot bi primerjal noč in dan. >> Vsekakor bi bilo super, če bi Bog nadnaravno >> posegal v človekovo zgodovino ob vsakem času. Če verjamemo Bibliji in zgodbici o vesoljnem potopu, je to pravzaprav že počel – in se seveda je kot običajno vse zamočil (dobesedno in v prenesenem pomen besede) >> Je pa žal v človekovi padli naravi to, >> da se radi skrivamo pred božjim obličjem. Jaz imam bolj občutek, da se božje obličje skriva pred človeškim. In to od tistega trenutka, ko je Judje sklenili, da bo njihov Bog, ki jih je sistematično pušča na cedilu, postal neviden. >> Še kakšen župnik je najbolj srečen takrat, >> ko je njegov škof daleč stran v svoji škofiji in Bog >> visoko na nebu. O, to pa verjamem! Sploh če so kje pri roki lepi, mladi dečki. >> Laiki ne zaostajamo prav veliko v tej miselnosti. Verjetno imaš v mislih krščanske laike. >> Moraš pa priznati, da 7 ni isto kot 12. Se zelo strinjam. Med palčki ni bilo Judeža, ki bi Sneguljčico izdal zlobni mačehi. :-)

MC, gotovo se strinjava, da vse kar je brihtno in domiselno še ni nujno, da je tudi resnično. Sam gotovo veš, da tvoje primere med Sneguljčico in Jezusom zdržijo samo na modrem ozadju Pozitivk in so kot blagodejen oddih med težkimi teološkimi debatami. Naj živi Mozart in naj se ga še naprej igra med pavzami Bachovih opusov!!!!!!!!!!!!!!!

Pozdravljen Hierhod! Tudi jaz sem vesela tvojega komentarja. Zdi se mi kar prav, da si povedal svoje stališče glede nepriznavanja Cerkve teh prikazovanj omenjenemu škofu. Tudi meni se zdi to zelo nerazumljivo in nesprejemljivo, saj bi morala biti ravno Cerkev tista, ki bi jih morala priznati, kot dokaz, da Bog in božje obstaja in deluje, (tudi'zdaj' in 'tukaj' in ne 'samo' pred 2000 leti, npr). In nikakor ni res, kot trdijo nekateri, da Bogu ni mar za človeka in človeštvoin za vse, kar se dogaja na Zemlji. Relacije, kot so: človek proti človeku, ali človek proti svojemu Stvarniku, ali človek napram naravi, ki ga živi, ( po dobrotljivem božjem načrtu, seveda, ki se pa lahko že 'jutri' spremeni, če se, ali, KO SE ''izlije čaša božjega srda'' v primeru, da se trdosrčno in nerazumno človeško srce ne spreobrne. In ravno IN in NA SPREOBRNENU je ravno največji povdarek, ki ga Bog hoče in kar nam preko Marije vedno znova ( kadar 'uprizori' tovrstne iluzionistične trike ', ki jih izvaja preko stoletij zdaj tu zdaj tam), posreduje , človeštvu v opomin. Da, tako je približno s tem, po mojem mnenju. Sicer bi me pa zanimalo tudi tvoje mnenje, dragi Hierhod. Sicer pa opažam, da znaš biti tudi dovolj kritičen tudi do stvari in zadev, ki se dogajajo znotraj institucij Cerkve. Ne strinjamo se namreč verujoči, kar z vsem 'po vrsti'in dovolj dobro vemo, da obstaja poleg 'pšenice', tudi dosti 'ljulke' , ki lahko marsikaj izpridi in pokvari. In ravno na takšne zadeve in odklone opozarja tudi Marija v svojih prikazovanjih. Lep pozdrav, Hierhod, oglasi se še kaj!

Popravek: .... NA SPREOBRNENJU...

Še en popravek: .... NA SPREOBRNJENJU... Dobro poznavanje pravopisa in manj videnj želim vsem! :)

Draga Merijen! Ker sem kot laik del Cerkve, bi lahko rekel moji kritičnosti do nje, da je to na nek način samokritičnost. Samokritičen pa si takrat, ko si svoboden, ko se ne bojiš propada. Verjamem in čutim, da Cerkve ne bodo nikoli premagala peklenska vrata. Verjamem v sveto katoliško Cerkev. To je v moji, naši veroizpovedi. Ne verjamem in ne verujem pa v ljulko. Razlikujem med katolištvom in pa katolicizmom. Osebno sem bil deležen ogromno katolicizma v svojem odraščanju. Sem pa pravo katolištvo ohranil s pomočjo karizmatičnega dela Cerkve. Pojem spreobrnjenja je velikokrat preveč plehko razumljen. Poanta ni v tem, da bi pri spovedi povedali, da manj grešimo in da delamo dobro. Spreobrnjenje je v tem, da vidimo smisel tostranskega življenja, da večnost obstaja in da ima smisel šele takrat, ko smo ljubljeni in ko ljubimo. Tudi vseprepogosta opazka, da človek ne potrebuje nobenega posrednika med seboj in Bogom, je totalen konstrukt trenutne prepotentnosti. Najbolj gre destruktivnim kritikom v nos, da je treba hoditi k spovedi in k maši. To, da se spovedujemo, je vgrajeno v človekovo naravo. Samo naleteti moramo na osebo, do katere čutimo zaupanje, pa se že hvalimo ali pa iščemo "rame za plakanje", ne glede na naše versko prepričanje ali svetovni nazor. Cerkev je to človekovo potrebo samo bolj definirala. Maša je daritev grešnikov za zadostitev grehov, ki jih ljudje delamo. Ker si ne upamo pred božje obličje, to za nas stori duhovnik. Samo spomnimo se, kako lepo nam je, če se v službi pred šefom za nas zavzame sodelavec, ker si tega pač sami ne upamo storiti. Kako lepo je, če nas v družini pred očetovo jezo brani mati in obratno, če nas starejši brat ali sestra branita pred očitki staršev...itd. Podobno so Marijina prikazovanja nekakšna materinska zaščita in opozorilo pred božjo jezo. So pa še nekatere nijanse in finese glede ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, dobrodelnosti, erotike... Kar se tiče očitkov o pedofiliji v RKC, so velikokrat upravičeni. Je pa totalni nonsens, da bi Cerkev označevali za izvor pedofilije. Kar spomnimo se antične Grčije. Je pa res, da živimo v času nekakšne pandemije pedofilije. Lahko je to posledica nenormalnega razvoja zahodne civilizacije ali pa čisto delo poosebljene teme. V obeh primerih je tukaj rešitev v resničnem stiku z Bogom. Osebno veliko razmišljam o samoti, osamljenosti, bližini, zapuščenosti... Jezus je na križu vzkliknil: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!? Zakaj ni vzkliknil: Moj Bog, moj Bog, zakaj me ne ljubiš več!? Pojem bližine je tisti, ki je nekako ultimativen. To je čisto konkretna ljubezen. Če umiramo na bojnem polju, nam je morda čisto vseeno, če nas za roko drži sovražnik ali tisti, ki nam je zadal smrtno rano. To je človekova narava in Jezus jo je v polnosti doživel. Lep večer ti želim! hierhod

>> Tudi vseprepogosta opazka, da človek ne potrebuje >> nobenega posrednika med seboj in Bogom, je totalen >> konstrukt trenutne prepotentnosti. In enako lahko rečemo, da je katoliška ideja, da more človek služiti kot posrednik med nekim drugim človekom in Bogom, konstrukt katoliške prepotentnosti. >> Najbolj gre destruktivnim kritikom v nos, da je treba hoditi k spovedi in k maši. In enako lahko rečemo, da gre destruktivnim katoliškim kritikom v nos to, da se nekateri zmorejo pogovarjati z bogom brez spovedi in maše. >> To, da se spovedujemo, je vgrajeno v človekovo naravo. >> Samo naleteti moramo na osebo, do katere čutimo zaupanje, >> pa se že hvalimo ali pa iščemo "rame za plakanje", >> ne glede na naše versko prepričanje ali svetovni nazor. >> Cerkev je to človekovo potrebo samo bolj definirala. Se strinjam. V človeški naravi je to. Podobno velja za spolnost. Naleteti moramo na osebo, do katere čutimo privlačnost in ljubezen in obratno. Lahko pa se obrnemo na pooblaščeno inštitucijo za seks, kakršna je "kupleraj". Tam lahko za plačilo zadovoljimo svojo naravno potrebo. Na podoben način deluje katoliška cerkev – kot edina in od boga pooblaščena vlačuga za spovedovanje. Bistvo te "storitve" je seveda nadzor, ker ima tisti, ki ve za tvoje grehe, nad tabo nadzor. Spoved pri »pooblaščencih« je, poleg pekla, najbolj perverzna domislica krščanstva oziroma katolištva. >> Maša je daritev grešnikov za zadostitev grehov, >> ki jih ljudje delamo. Ker si ne upamo pred božje obličje, >> to za nas stori duhovnik. Če prav razumem zadevo, je duhovnik oseba, ki si upa pred božje odličje. Si upa ali sme? Še ena nagnusna perverzija katolicizma! (Mimogrede, mi lahko razložiš, kako lahko nekdo še živ stopi pred božje obličje?!!) >> Samo spomnimo se, kako lepo nam je, >> če se v službi pred šefom za nas zavzame >> sodelavec, ker si tega pač sami ne upamo storiti. Ja, res je lepo. Še posebej prijetno je, če nam tak sodelavec ves čas dopoveduje, da smo ničvredni delavci, da ne delamo dovolj dobro in da nas bo šef, ki ga nikoli ne vidimo, za zmeraj nagnal iz službe, če ne bomo ponižni in ne bomo delali natančno tisto, kar nam ukazuje »dobrodušni« sodelavec, ki si edini upa pred "šefovo obličje". >> Kako lepo je, če nas v družini pred očetovo jezo brani >> mati in obratno, če nas starejši brat ali sestra branita >> pred očitki staršev...itd. Misel, da nas more duhovnik s svojim posredovanjem ubraniti pred Božjo jezo oziroma kaznijo je ne samo perverzna v psihološkem smislu, ampak je tudi v popolnem nasprotju z osnovno evangelijsko teologijo. Pomeni tudi popolno odtujitev boga od človeka in še bolj poglablja dualizem. Katolicizem oziroma katoliška cerkev namenoma ustvarja prepad med bogom in človekom, zato da potem lahko ponuja in prodaja svoje parazitske storitve.

Hierhod: Začel bi na koncu tvojega komentarja. Zapisal si: V resnični svobodi ni ničesar nadnaravnega in ni strahu, seveda v kolikor ljubezen ne smatramo za nekaj nadnaravnega (hec). To smatram kot tvoj življenjski moto in svetovni nazor. Prepričan si, da svoboda obstaja. Da si svoboden veš, ko ni nič nadnaravnega in ko te ni strah in obratno. Drugi del stavka pa mi ni povsem jasen. Kot da si pač moral omeniti tudi ljubezen, ker je to lahko tudi čisto naravno in čisto ok. Mirko: Tam kjer je vezanost prisotna, ni svobode in ni ljubezni. Zato ne pripadam (nisem vezan) nobeni veri, nobeni religiji. O.K.? Torej sta za mene svoboda in ljubezen eno in isto. Iz tega sledi, da Bog ne pripada prav nobeni veri čeprav si ga vse lastijo. Violeta ima popolnoma prav ko pravi, da Boga ni v kipcih in oltarjih, ni ga v obredih in čaščenju… Želim povedati, da je celotna struktura organiziranih religij z vsem kar predstavljajo in pridigajo, delo omejenega razuma, ki na tak način želi trajati. Kot pravi MC, ta ego ne želi sestopiti iz oblasti niti v t.i. raju. Kakšna neverjetna sebičnost. V kolikor spoznaš sebe, ti je povsem jasno kaj počnemo samim sebi in kakšne igre igramo. Dragi Hierhod, sicer pa si tudi sam zapisal: »Pojem bližine je tisti, ki je nekako ultimativen. To je čisto konkretna ljubezen«. Sem v svobodo prepričan? Sem v ljubezen prepričan? Ne dragi Hierhod, nisem. Ne rabim biti. Gre za dejstva, ki jih nisem spoznal preko posrednikov, temveč najbolj direktno kar se da. Zato pa odlično vem, da ta odnos do Božanskega res ni le za privilegirane posrednike in znanilce Božje. Je za vse ljudi in za kaj takega ti ni potrebno nikogar posebej prositi, nikomur za to plačevati, ali se komurkoli podrejati. Žal je vse to prisotno v verstvih in organiziranih religijah. Napačna so prepričanja, da je to skrito po čemer hrepenimo, nekaj česar bi se morali bati in kako je to nekaj nadnaravnega. Ko ljubezen enkrat je, potem vse take tisočletne predstave odpadejo kot suho listje. Srečno in lahko noč. Mirko

>Z MC-ejem na čelu, (da o njemu večno zvesti video - Violeti sploh ne govorimo)< »večno zvesti« wow, merijen, sem pa le dočakala kompliment od tebe, zvestoba namreč krasna vrlina, pa dodajaš še »večna«… joj, joj, sem po tvojih besedah skoraj svetica, zvesta sem nekomu kogar nikoli v življenju nisem videla, torej sem najboljši vernik vseh časov, ki so zvesti in verjamejo (pa še večno) v nekaj česar nikoli niso videli :-) Draga merijen, a ni Jezus in Lenin, in Tito itd. zapovedali: bodite zvesti… (seveda vsak od njih je imel v mislih sebe in svoje ideje). Kaj bi šele bilo, če bi tukaj pisal nekdo z nickom iz dveh drugih začetnic imena in priimka??? »video – Violeti« , merijen, ti me danes res razvajaš :) Le kako ti je uspelo opaziti, da se ravnam po stari narodni modrosti? In sicer: Bolje je enkrat videti kot tisočkrat slišati (ali prebrati). Seveda pri nekaterih je tako, da morajo videti večkrat, ker enkrat premalo, ampak še vedno ne zaleže, huh, kolikokrat pa bi mogli slišati? kaj šele prebrati… >in s panefinom, kot priznano najboljšim in sploh odličnim in konkretnim razlagalcem nekonkretnosti in sploh vseh pojavnosti v materialnem in še bolj v nematerialnem obstoju, sploh ni nobenega dvoma, da ne bi bili končno osvobojeni od 'religiozne zaslepljenosti'....< Bravo merijen, zadela si bistvo. Tudi jaz se čudim, kje sta Mirko in Marko jemljeta toliko nesebične ljubezni ter zapravljata svoj dragoceni čas življenja za prijazno in zanimivo razlago nekonkretnosti. »Ps: Hierhod, če se ti ljubi, jim ti odgovori. Meni se res ne da. Vse skupaj so samo provokacije zato, da se razvrednoti dana in obravnavana verska vsebina od strani neverujočih. Stara, znana stvar.« Merijen, tudi ti si simpatična. Moreš pa priznati, da v teh »neverujočih provokacijah« je predstavljeno veliko zdrave pameti in smisla ter realnega pogleda na »prikazni«, »čudeže«, »cerkev« in ostalo, o čim sta zelo lepo napisala Marko in Mirko. Videti prikazni, hoditi v cerkev, razglašati vsem, da si vernik, pisati članki z versko vsebino še ne pomeni biti »vernik«. Te »neverujoči« še vedno verjamejo, da človek in življenje samo je pomembnejše od religijskih zablod. In z vero v človeka in njegovo zdravo razsodnost pišeta oz. razgaljata za nekaterih vernikov nevšečna dejstva. še en illusion show za naivneže: http://www.youtube.com/watch?v=WNwRp7-WSXU po komentarjih sodeč, niso vsi tako najivni... Lep večer vsem Ps: Hierhod, torej po tvoji trditvi, tisti, ki imajo spolni odnosi so »nečisti« ali z drugo besedo »umazani«?

Še ena ''pravljica'': ..... Tisti dan pa je Jezus šel iz hiše in sedel pri morju. In zbere se pri njem veliko ljudstva, toliko,da stopi v ladjo in sede, in vsa množica je stala na bregu. In govoril jim je v prilikah mnogo in pravi: 'Glej, sejalec je šel sejat. In, ko seje, pade nekaj zrnja poleg ceste, in prilete ptice in ga pozobljejo. Drugo pa pade na skalna tla, kjer nima veliko prsti in precej požene, ker nima veliko globoke zemlje. Ko pa vzide sonce, uvene in ker nima korenine usahne. Drugo pa pade med trnje (na pozitivkah !!! = op.merijen), in trnje zraste ( kar raste in raste in vsak dan je višje = op m.), ter ga zaduši. Drugo pa pade na dobro zemljo in prinaša sad, nekatero po sto zrn, nekatero po šestdeset, nekatero po trideset. Kdor ima ušesa, da sliši , naj sliši !' In pristopijo učenci in mu reko: Zakaj jim v prilikah govoriš? On pa odgovori in jim reče: Ker vam je dano, da spoznate skrivnosti nebeškega kraljestva, NJIM PA NI DANO. Kajti kdor IMA,mu bode dano in preobilno bo imel, kdor pa nima, se mu ODVZAME še to, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker GLEDAJOČ ne vidijo, in POSLUŠAJOČ ne slišijo in ne umejo. In na njih se izpolnjuje prerokovanje Izaija, katero pravi: '' S sluhom boste slišali a ne boste umeli , in z očmi boste gledali, pa ne boste videli. Kajti temu ljudstvu JE SRCE OKAMENELO, in z ušesi težko slišijo, in oči svoje so zatisnili : da ne bi kdaj videli z očmi in slišali z ušesi, in umeli s srcem in se izpreobrnili in, da bi jh jaz ozdravil. '' Blagor pa vašim očem, da vidijo in vašim ušesom, da slišijo. Kajti resnično vam pravim, da so mnogi preroki želeli videti, kar vidite vi in niso videli in slišali, kar slišite vi in niso slišali. Nadaljevanje sledi (po oglasih!)

Pozdravljen Hierhod! Super si napisal tudi te naslednje komentarje! To je pravi komentatorski pristop,ne pa kar udrihanje kar počez na vse kar govori o Bogu, Cerkvi, nadnaravnem, kot je prikazovanje nebeške Mater in norčevanje iz vsega tega, kar je tukaj in vsepovsod lepo in jasno razvidno. Človek se resnično sprašuje in kar ne moreš verjeti, da je sploh možna tolikšna sovražnost v nekaterih ludeh do vsega svetega. Saj ne, da bi pričakovali, da bi bili kar vsi ljudje pobožni ali verujoči, če to ni njihov duhovni izbor, ampak vsaj minimalno spoštovanje, do verskih čustev drugače čutečih in drugače mislečih , bi pa bilo dejansko za pričakovati od ljudi, ki se sicer radi ponašajo s svojo omikanostjo, razgledanostjo, znanji vseh vrst , ampak- KULTURA, zlasti tista srčna, (kot ji tudi pravimo), pa to ni. Zato sem pa tem bolj vesela tebe in vseh tistih redkih posameznikov (izgleda , da res postajamo narod ateistov), ki si ''drznejo''na teh straneh SP, pisati o duhovnih,oz. verskih vsebinah, čeprav s tem tvegajo, da bodo arogantno obravnavani, osmešeni, če že ne ravno direktno, ali indirektno napadani, toliko časa, da se bodo naveličali boriti se 'z mlini na veter' in bodo - na veselje 'fanatičnih' bogomrzcev, zapustili ta forum , in - odšli, kar se je na žalost z mnogimi kvalitetnimi, duhovno, oz. religijozno usmerjenimi soustvarjalci SP, že zgodilo. Upam, dragi Hierhod, da s tabo ne bo tako in, da boš s svojim, vidim, da bogatim znanjem iz teh področij, še naprej pogosto'viden' in 'slišan', še posebej pa zelo dobrodošel sokomentator pod vsemi mojimi prispevki in razmišljanji, saj jih lahko ti s svojimi, samo obgatiš, pa ne glede na to, da se morda ne bi, čisto v vsem, tudi strinjala. Važno je, da sva (smo), na isti, 'duhovno-valovni dolžini' ! (In naj nas bo čim več!) Uživaj v lepi sončni nedelji in kmalu spet nasVIDENJE !

....iz nebeške Matere,..... v nekaterih ljudeh, ......samo obogatiš....

Hierhod: Podobno so Marijina prikazovanja nekakšna materinska zaščita in opozorilo pred božjo jezo. Mirko: Božjo jezo…??? Hierhod: Kar se tiče očitkov o pedofiliji v RKC, so velikokrat upravičeni. Je pa totalni nonsens, da bi Cerkev označevali za izvor pedofilije. Kar spomnimo se antične Grčije. Je pa res, da živimo v času nekakšne pandemije pedofilije. Lahko je to posledica nenormalnega razvoja zahodne civilizacije ali pa čisto delo poosebljene teme. V obeh primerih je tukaj rešitev v resničnem stiku z Bogom. Mirko: Seveda pedofilija ni produkt izključno Cerkve, a je prav njen ustroj in mnoge dogme, ter prepričanja v zvezi z naravnimi rečmi, eden vzrokov mnogih anomalij v zvezi z zatiranjem naravnih danosti kot je npr. seks prvo v svojih vrstah in nato tudi pri širših množicah. Vpliv cerkve je večina nas zagotovo občutila in tega pečata se nekdo uspe osvoboditi, mnogi pa žal ne. Življenje v celibatu ni naravno stanje za človeka. Tlačiti in potiskati tako močne notranje želje in potrebe, privede do ekstremnih izpadov videnih v najrazličnejših manifestiranih oblikah. Ne trdim, da do stanja neodvisnosti od nagonov ni mogoče priti, a zagotovo ne na tak način. S tem tudi ne zagovarjam ekstremnih in povsem sprijenih oblik seksualnih katarz, saj tudi ti niso izraz svobode, temveč nerazumevanja le te. Merijen: Nadnaravna resničnost nam res ni dana v (fizično ) videnje. Zato pa se pojavi kot je ta v članku, lahko razumejo kot izredni izrazi božje Milosti in Ljubezni, … Mirko: Nadnaravna??? Še eden tipičnih in s strani cerkve ali ostalih organiziranih verstev vsiljenih predstav o Bogu. Nikjer v celem stvarstvu ne obstaja prav nič nadnaravnega in Bog vsekakor ne žuga s strahom, saj strah in Bog ne gresta skupaj. Žugajo pa s strahom cerkveni velmožje in to izključno zaradi manipulacij z ljudstvom. Mar ne vidite kako bogastvo na Zemlji so si zgradili??? Oni so ti bogovi na Zemlji, saj ta pravega Boga sploh ne poznajo. Če bi ga, bi delovali povsem drugače kot sicer delujejo. Ravno oni so v vsej zgodovini človeka držali v temi in neznanju. Njihov interes ni bil in tudi danes ni svoboden človek, saj ta ne more pripadati. V kolikor pa ne more pripadati, ne more biti del črede. Brez črede pa ni moči in ni bogastva. To dvoje ne gre skupaj. Za konec, kdo lahko združi prvo trditev Hierhoda in drugo od Merijen??? Oba sta vernika kot pravita, a sta nekako kontradiktorna, mar ne? Prvi razume prikazovanje kot opozorilo pred božjo jezo, druga pa kot izredni izraz božje milosti… Seveda se verniki med seboj pretepajo in se ne razumejo kadar na plano pride kak stvarni življenjski problem. Želim povedati, da vera ne proizvede kakovost, temveč ravno obratno, drži človeka priklenjenega za stare tradicionalne vzorce. Lepim besedam ne sledijo dejanja. Vzrok vsemu temu je delovanje iz dualnega dojemanja sveta, ki ga tudi cerkev nesebično prodaja, čeprav ko ji to ustreza pravi, da je bog vse ustvaril in bi po tej logiki vse moralo biti eno. Dualnost je torej v samih osnovah organiziranih religij, saj npr. v katoliški obstaja bog in hudič. Tam kjer je dvojnost mora nujno obstaja tudi strah, čeprav tega morebiti nismo zavestni. Prav zaradi te dualnosti so mogoče manipulacije po mili volji. Na takih in podobnih principih so zgrajena vsa verstva tega sveta. Mnogo rešiteljev je bilo, a se svet zaradi tega prav nič ni spremenil na bolje. V čakanju na čudeže, posameznik ostaja priklenjen za stare vzroce, ki ga imajo v oblasti. V sled tega sprememeb ni. Prav cerkev vse to podpira z vsem svojim ustrojem. Le posamezniku, ki se je lotil spoznavanja mehanizmov vsega tega in samega sebe je mogoče, da se jih v celoti osvobodi. V resnični svobodi ni ničesar nadnaravnega in ni strahu, seveda v kolikor ljubezen ne smatramo za nekaj nadnaravnega (hec). Srečno vsem. Mirko

Dragi Panefin! Začel bi na koncu tvojega komentarja. Zapisal si: V resnični svobodi ni ničesar nadnaravnega in ni strahu, seveda v kolikor ljubezen ne smatramo za nekaj nadnaravnega (hec). To smatram kot tvoj življenjski moto in svetovni nazor. Prepričan si, da svoboda obstaja. Da si svoboden veš, ko ni nič nadnaravnega in ko te ni strah in obratno. Drugi del stavka pa mi ni povsem jasen. Kot da si pač moral omeniti tudi ljubezen, ker je to lahko tudi čisto naravno in čisto ok. No ja, boš gotovo to bolje formuliral v svojem naslednjem komentarju. Grem naprej. Obregnil si se v mojo omembo božje jeze. Morda in ti in jaz še nisva dovolj dolgo na svetu, da bi jo doživela v lastnem življenju. Vsekakor pa je Marijina materinska zaščita delo božje milosti in moja izjava ni nikakor v nasprotju z izjavo, ki jo je napisala Merijen. V svoji trditvi o ustroju Cerkve in njenih dogmah je malo manjkalo, da nisi rekel, da Cerkev celo ukazuje in zapoveduje pedofilijo. Moraš razlikovati med celibatom in čistostjo. Celibaterjev, odnosno samskih oseb, je na svetu morda nekaj milijard. To še ne pomeni, da nimajo spolnih odnosov ali da ne masturbirajo. Ko pa narediš zaobljubo čistosti, pa odpade vse, tudi masturbacija. V veliko religijah imamo celibat. V veliko religijah imamo čistost. V krščanstvu je to lahko uspešno na podlagi človekove odločitve, na podlagi njegove volje. Lahko pa je to na podlagi božje milosti. Vsekakor, da nek celibater tudi čisto živi, prihaja od Boga. In to je dar ali milost. In poklic duhovnika v Katoliški Cerkvi smatramo za dar. Če pa je nekdo šel v ta stan brez tega daru ali milosti, potem pa lahko nastanejo problemi, če vztraja v tej odločitvi. Pravi celibat torej ni nekaj protinaravnega. Tudi sam se strinjam, da strah in Bog ne gresta skupaj, čeprav na koncu komentarja trdiš, da nadnaravno ne obstaja. Če je Bog naš Oče, potem raje posvari svoje otroke, če gredo proti robu prepada, kot pa da jim reče, kar pojdite, ni panike. Vaša svoboda vas bo vsega naučila. Obstajata moški in ženski princip. Za nobenega od njiju ne moremo reči, da je plus ali minus. Tako pač je. Oba sta dobra. Krščanstvo je za močne ljudi. To je dejansko najzahtevnejša religija na svetu. Žal mi je zaradi tega, ker se je premnogokrat prehitro širilo in postalo sprejemljivo za nove člane preveč nekritično. Panefin, vsekakor bi lahko namesto besede "stvarstvo" uporabil besedo "vesolje". Tako boš bolj dosleden v trditvah o nenadnaravnem. Lep pozdrav! hierhod

>> To še ne pomeni, da nimajo spolnih odnosov >> ali da ne masturbirajo. >> Ko pa narediš zaobljubo čistosti, >> pa odpade vse, tudi masturbacija. Hierhod, mi lahko razložiš, kaj je nečistega v masturbaciji? >> Krščanstvo je za močne ljudi. >> To je dejansko najzahtevnejša religija na svetu. Težko bi se spomnil izjave kakega kristjana, ki bi vsebovala večjo koncentracijo "prvega naglavnega greha". >> Žal mi je zaradi tega, ker se je premnogokrat >> prehitro širilo in postalo sprejemljivo za nove člane preveč nekritično. Tudi meni je žal, a iz drugih razlogov ;) >> Panefin, vsekakor bi lahko namesto besede "stvarstvo" >> uporabil besedo "vesolje". Tako boš bolj dosleden v trditvah >> o nenadnaravnem. Hierhod, mislim da Mirkova doslednost ni zaradi tega niti najmanj ogrožena. Nobenega razloga ne vidim, da stvarjenje ne bi potekalo po naravnih zakonih. In tudi ne vidim nobene potrebe po tem (še manj dokazov), da stvarnik, če slučajno obstaja, krši naravne zakone. V tem oziru ima Mirko prav – delitev na naravno in na nadnaravno je samo še en dualizem več, ki nujno vodi v razvrščanje po kategorijah in ustvarja umetelne vrednostne sodbe. Končni cilj takšnega razvrščanja pa je jasen – vzbujanje občutka večvrednosti v odnosu do naravnega in vzbujanje občutka manjvrednosti v odnosu do nadnaravnega. (Človek je črv v odnosu do boga, in bog oziroma bogopodoben v odnosu do živali) Nobena druga religija ni tako obsedena z razvrščanje v hierarhične lestvice, kot ravno krščanstvo. Izvorni greh izhaja že iz koncepta »izvoljenega ljudstva«, ki je arhetipsko rasističen (ločevalen). Zato se krščanstvo tudi tako silovito upira spoznanju, da smo vsi eno in na primer vehemento zavrača reinkarnacijo, saj ta v ultimativni stopnji pomeni popolno odpoved sebi in spojitev v eno. Krščanstvo ohranja subjektivni ego tudi po združitvi z bogom. Krščanstvo ne prenese izgube ega. Zato kristjani tudi verjamejo, da se bodo po smrti spet srečali s svojimi sorodniki ali celo s svojimi kužki. Kristjane je v resnici groza, da bi izgubili zavest o tem, da so, groza jih je izgube ega. Svoj ego so projicirali v dušo, tako kot so antropomorfno projicirali svoje človeške lastnosti v svojega boga. V dualizmu gre krščanstvo celo tako daleč, da ne trdi samo, da smo vsi eno šele v zedinjenju z Bogom (ločenost je po krščanski teologiji zaradi izvirnega greha naše naravno stanje), ampak je ustvarilo tudi idejo večne ločenosti od Boga, ki je pekel. Ta ultimativna in najbolj temačna dualnost, ki črpa navdih iz gnostične filozofije in naukov o večnem spopadu med svetlobo in temo, ki človeško zgodovino vidi kot monumentalen predapokaliptični spopad med dobrim in zlim, v katerem bo nazadnje zmagalo dobro, pri čemer bodo tisti, ki niso na pravi strani, na veke vekov ločeni od Boga. Ideja je tako globoko v nasprotju z intuitivnim občutkom za pravičnost, da jo mora zavreči vsakdo, ki se je otresel psihoze božjega srda. Jezus je imel prav – na zemljo je prinesel meč in ne mir – kdor ni z mano, je proti meni. Maksima »ljubi svojega sovražnika« je zato samo poza. Krščanstvo ne zapoveduje ljubezni do sovražnika zato, ker bi ljubezen spremenila naravo stvari ali zato, ker bi tudi v sovražniku prepoznala sočloveka, ampak zaradi nekega povsem drugega imperativa – dokazovanja ponižnosti pred bogom. Povedano drugače – kristjani skozi zapovedano ljubezen rešujejo svoje duše, v dušah pa ne vidijo nič drugega, kot medij, ki bo ohranil njihov ego, njihovo zavest, da so subjekt, ki je LOČEN od ostalih in bo tak ostal tudi po smrti. Bog za kristjane ni eno, niti ni vse – krščanski bog mora nujno nastopati kot LOČEN (nadnaraven) subjekt, ki nastopa od zunaj – s pozicije nadnaravnega – saj le takšen lahko nastopa kot garant, ki ohranja zavest subjekta o sebi, ki pomeni stanje ločenosti.

NI JE VEČJE OMEJENOSTI, KAKOR JE TISTA , KI BOGA in mogočna BOŽJA DELOVANJA zanika. Kajti s tem zanika tudi - ne samo TISTEGA iz katerega vse izhaja, ampak tudi TO, KAR IZ NJEGA IZHAJA, TOREJ ŽIVLJENJE SAMO!!!

Naj dodam še dodatek, k tej izpostavljeni misli, ki se glasi: KAJTI BREZ PRVEGA, TUDI DRUGEGA NE BI BILO !!! ......................................................................................... Tako smo z razmišljanji, takšnimi in drugačnimi, prispeli do zaključka tega prispevka. Za sklepno besedo ob tem članku, o prikazovanju Marije- Kraljice Miru, pa naj navedem še besede, ki sem jih našla med prebiranjem drobne knjižice z naslovom ' MARIJINA OZNANILA', kjer je napisano sledeče: Živimo v težkih, pa hkrati lepih časih. Težkih, ker svet tone v grehu. Lepih, ker nam je Marija tako blizu, da prihaja med nas. Zadnjih stopedest let je priča tako čudovitih dogodkov, kakršnih ljudje niso doživeli od apostolske dobe sem . Naš čas je v zgodovini z nadnaravnimi posegi najbolj bogat Sicer je že sv. Ludvik Marija Montfortski omenjal, naj v našem času Kristusovo Mater spoznavamo , ljubimo in častimo bolj, kot so jo kdajkoli prej. Marija to želi. Naroča in sporoča nam pri svojih obiskih . Materinsko nežno in skrbno razodeva: ŽELIM VAM POMAGATI. VAŠE ZAVETJE SEM IN POT DO BOŽJEGA USMILJENJA. PRIHAJAM VAM OLAJŠAT TRPLJENJE. Nismo pozabljeni. Dobra Mati je med nami. Čuti z nami. Smilijo se ji trpeči in vsi, ki so brez Boga. Pomagala bo. Komu? Slehernemu, ki sam ne bo odklonil njene roke. Sklanja se k nam in nam ponuja desnico. Približajmo se Njenemu Sinu in bomo rešeni. Marija prihaja k nam, da nas, kakor lurško Bernardko osreči in duhovno obogati, ko nam odstira lepoto nadnaravnega sveta. Ne prihaja le 'na obisk', temveč hoče ostati z nami. Z Marijo oznanujmo Kristusov Evangelij. Ps. Med tem, ko sem pisala te besde, je - kot po čudovitem naključju - zazvenela, mehko in nežno iz radija tu, poleg mene, znana, čudovita, klavirska skladba z naslovom : AVE MARIJA.......

Merijen: Marija to želi. Naroča in sporoča nam pri svojih obiskih . Materinsko nežno in skrbno razodeva: ŽELIM VAM POMAGATI. VAŠE ZAVETJE SEM IN POT DO BOŽJEGA USMILJENJA. PRIHAJAM VAM OLAJŠAT TRPLJENJE. Mirko: Nisem vedel, da je božansko le začasno na obiskih. Kam pa se je skrilo to božansko ko ga ni bilo tukaj??? Morebiti ima nekakšne počitnice ali dopust??? V direktnem telefonskem razgovoru z Bogom, mi je le ta sporočil, da on nikoli nikamor ni odšel in da smo se le mi ljudje odtujili od njega. Povedal je tudi, da nam on ne lajša trpljenja le začasno, ampak nenehno. To, da smo ljudje nedovzetni za to neskončnost in božansko stalno prisotnost ni stvar Boga, temveč nas ljudi. Dajmo se zbudit in mogoče bomo uvideli, da so vsi čudeži točno tukaj in sedaj. Neskončno jih je, od dreves in ptic, do potočkov in morij, od trave in oblaka, sonca in zvezd…do iskric v vedrih, preprostih ljudeh… Čudeži??? Lep pozdrav. Mirko

Boga lahko potrjujemo ali zanikamo, lahko smo verniki ali ateisti ni nobene razlike, dokler ne bomo direktno in sami spoznali kaj je to kar potrjujemo ali zanikamo. Le verjeti ali ne verjeti, v resnici pomeni ne "vedeti" (vedeti ni pravi izraz, temveč je le prispodoba za direktno zaznavanje), ampak imeti zgolj predstave o tem božanskem. V tem je bistvo vseh sporov med različnimi verstvi in njihovimi predstavami božanstva in med verniki ter ateisti. Ker vera ne temelji na resničnem ampak na izmišljenem, je v dnevnih stvarnih življenjskih izzivih povsem odpovedala. V sled izgubljenega stika z realnostjo, je vera celo dejavnik razkroja družbe, saj stvarne probleme nikakor ne rešuje. Jih le prelaga za nekakšna nebesa, za življenje po smrti... Kot sem že pojasnjeval tudi ateist ima neko svojo predstavo, da to nekaj kar ne ve kaj je, ne obstaja. Dvom, radovednost in nenehna pozornost na zunanje in notranje odzive na to, so orodja za spoznavanje mnogih predstav in vzorcev o sebi in svetu. Vera ne dvomi, ni pozorna, ni radovedna, saj vernik le ponavlja to kar so drugi rekli. Morebiti najbolj trdovratne pa so ravno predstave o božanskem in bogu. Zato jih je vse po vrsti potrebno razgaliti. Ko preneha njihova hipnotična moč, se razodene nekaj kar ne ustreza prav nobeni predstavi o bogu. To dojeti z vsem svojim umom, srcem in vsemi celicami, pomeni osvoboditi se oklepa tradicije in zaslepljenosti z ideologijo, vero..., ki s to resničnostjo nimajo ničesar skupnega. One so v bistvu dejavniki izolacije, ter predstavljao ovire k direktnemu spoznanju. Ko negujemo različne predstave o bogu, dajemo pomen mrtvim rečem, a se tega ne zavedamo. Zato se predstave med seboj prepirajo in pretepajo. Šele v takem direktnem zaznavanju brez predstav je možnost, da se pokaže resničnost taka kot v resnici je. Ta resničnost je Bog, stvarstvo, ljubezen...,imena niso važna. Resnica sama o sebi nima nobenih predstav, saj je kar je. V sled tega je nekonfliktna, miroljubna, ljubeča... Z vso ljubeznijo, Mirko

Panefin, ali te lahko prosim , da se s svojo 'ateistično , /ali kakorkoli že imenovano/ ''filozofijo'', premakneš kam drugam. ker tu pod tovsebino res ne 'paše'. Sem mislila, da si dovolj inteligenten, da boš spoznal, da je debata z mojo zaključno mislijo tudi zaključena. Sicer ti res ne morem preprečit, ampak to se razume kot vsiljevanje. in izsiljevanje pozornosti ''na tujem odru'', ker je za tvoje članke premalo zanimanja, komentiranja in odzivanja. Upam, da je s tem najina izmenjava mnenj končana.

Res je videti, da je tista, Bogu in Mariji sovražna ''inteligenca zla'', tukaj v svojo pomoč zbrala vse svoje privržence. Ps. Lep dokaz za to, da je res,kar pravijo , namreč: Kjer se o Bogu in božjem govori, tam hudič besni....

Merijen bodiva konkretna in direktna: "Kaj si ti misliš o dvoličnosti"? 1. Moje članke in komentarje komentiraš. 2. Tvojih člankov jaz naj ne bi komentiral. Bi to lahko bila dvoličnost? O tvojem ali mojem odru, o pozornosti kdo več in kdo manj...takih iger smo se igrali ko smo bili še otroci. Mimogrede poglej za nazaj in preštej koliko tvojih člankov sem jaz komentiral in koliko mojih si ti? Poglej za nazaj tudi kakšni toni in kakšne besede so letele iz tvojih ust in kakšne so bile moje? To bi ti lahko zelo pomagalo videti objektivno sebe in svet, ki te obkroža. Streznitev od zablod je zmeraj dobrodošla. Poskusi se tudi vprašati zakaj se izogibaš kulturnim kritikam, hkrati pa sebi dovoljuješ tudi nekoliko manj kulturne? Tam kjer kritika spi, laž živi. Prav zaradi tega ti nikoli nisem in ti ne bom rekel naj nehaš s kritiko in komentarji. Kritiki cerkve so v zgodovini bili mnogokrat poteptani ali preprosto izbrisani z obličja Zemlje. Kaj pa v tebi sproža kritika? Kaj bi naredila s kritikom kot sem jaz, v kolikor bi imela to moč? Bi me ljubila takega kot sem, ali...??? Za vsakega izmed nas je izziv, spoznati se takega kot smo v resnici in ne takega kot bi želeli da smo. Za konec draga Merijen, vse kar sem napisal resnici ne more škoditi, škodi lahko le iluzijam. To iz česar sva v resnici in ti in jaz, nama je skupno. Iz istega materiala sva draga Merijen in ta material ni nič sovražnega. Miren in lep večer ti želim. Mirko

>> Iz istega materiala sva draga >> Merijen in ta material ni nič sovražnega. Mirko, lepa misel. Lahko bi rekel tudi "Človek sem in nič človeškega mi ni tuje", a to bi se komu zdelo že nekoliko pokroviteljsko. Naravoslovna znanost (in ne kaka religija ali duhovnost) nas uči, da imamo v možganih tako imenovane "zrcalne nevrone", zaradi katerih smo se sposobni vživeti v kožo drugega. Ljudje brez empatije imajo velikokrat poškodovan oziroma okvarjen tisti del možganov, kjer se ti nevroni nahajajo. Občutek za empatijo torej izhaja iz naše filogeneze. Religije so nas poizkušale prepričati, da smo inherentno grešni. V ta namen je krščanstvo izumilo "izvirni greh". To je tisti del materiala, ki je "sovražen". To ti bo zelo lepo razložila Merijen. In iz tega sovražnega materiala je tudi tisti hudiček, ki se naseli v "grešnikih", kakršna sva jaz in ti. Izganjanje demonov iz ljudi, ki imajo bolne možgane ali iz ljudi, ki imajo zdrave možgane, a jih uporabljajo na nepravoveren način, je bila v vseh časih priljubljena praksa posvečenih klerikov. Tudi z mučenjem in s sežiganjem, če ni šlo drugače. Zgodovinska hipoteka dualnosti, ki temelji na konceptu "dobrega in zlega", je srhljiva...

Marko: Mirko, najbrž se boš strinjal z mano, če rečem, da lahko ljudje s skoraj identično življenjsko izkušnjo in z enako ali celo s še bolj gorečo željo po iskanju smisla oziroma resnice, nazadnje pridejo do radikalno nasprotnih spoznanj, kot so tvoja. In so, potem ko se dokopljejo do takšnih spoznanj, enako neomajno prepričani vanje, kot si ti v svoja. Mirko: Marko v kolikor se želiva še bolje sporazumeti te prosim, da poskusiš povedati kakšna so ta moja bistvena spoznanja? Namreč sam nikakor ne doživljam, da je to kar sem spoznal v nasprotju s čemerkoli. Ja besede s katerimi se sporazumevamo izražajo dvojnost, a to kar vztrajno poskušam razkriti, je izza vseh besed. Marko: Nadaljujem s polemiko o ateizmu. Ko postavljaš v opozicijo ateiste in vernike, sam pa sebe implicitno izvzemaš iz tega nabora, bi se moral resno vprašati, ali ima to sploh smisel. Mirko: Dragi Marko sam si zapisal: »Zgodovinska hipoteka dualnosti, ki temelji na konceptu "dobrega in zlega", je srhljiva...«. Generalno gledano je torej koncept dualnosti ta srhljivka. Marko celo svoje življenje se ukvarjam prav s to dualnostjo, saj do tistega izza te dualnosti ne moreš priti, dokler si suženj le te. Ko enkrat spoznaš mehanizme samega sebe, spoznaš da je to sebe samo bistvo dualnosti. Potem se zgodi točno to o čemer pišem, naenkrat nisi več suženj te dvojnosti, suženj sebe. Marko ne obstaja nobeno bolj pomembno spoznanje od tega. Tako spoznanje te osvobodi vezanosti za vernika in ateista hkrati, saj sta to le dve polovici iste omejenosti in dualnosti. Svet, ki se odpre izza sveta dualnosti je svet, ki smo ga izgubili. To je edina potešitev in to iščejo vsi misleci, vsi mistiki, vsi iskalci… Ker v tem svetu ni dualnosti, ni tudi nobenih srhljivk izhajajočih le iz sveta v katerem razum (jaz) vodi glavno vlogo. Dokler bomo rešitve za situacijo v svetu in v nas samih iskali le v omejenem svetu razuma, pravih in trajnih rešitev zagotovo ne bo. Marko nisem ne filozof ne mistik, ne vernik, ne ateist… S temi rečmi se ne igram. Preprosto sem razgalil samega sebe do take mere, da je vse kar pišem za mene čista resnica. Vem, da veliki večini ljudi zvenim čudaško, da mi nekateri želijo nalepiti to in drugi drugo etiketo, a ne pripadam prav nobeni. Marko to kar sporočam je za vse ljudi. Tega se ne da najti z iskanjem ali z vero. Tega ne dosežeš sčasoma ali skozi vajo. V kolikor si vezan za karkoli tega ne moreš spoznati. To kar nam je vsem skupno je čista svoboda od vseh razumskih produktov, vseh besed. Gre za stvarnost izza besed, izza vsega kar si človek lahko predstavlja s svojim omejenim razumom. To kar nam je skupno ni nasprotje ničemur, saj so nasprotja prisotna le v svetu dualizma. Ta izvir vsega spoznaš ko spoznaš mehanizme vezanosti, strah v sebi in vse zapletene mehanizme delovanja samega sebe, tako da je vse pojasnjeno do zadnje pikice. Ko se razodene čista resnica, potem nikoli več ne moreš pripadati nobeni veri, nobenemu izmu, nimaš gurujev in nikogar nad seboj, saj si sam svoj izvir. To iz česar smo nima ne začetka ne konca. Tega ni v obredih in izmišljenih verstvih ter religijah. One tega nimajo, saj služijo same sebi in svojemu egoizmu. Ljudi je v resnici strah izgubiti staro. Vera v sebi nosi verjetno najbolj zakoreninjene vzorce strahu in zato vernike razumem, jih pa ne opravičujem. Uf,uf…sedaj pa sem malce natrosil teh besed. Lep večer Marko in resnično bi bil vesel kakega pogovora s teboj v živo. Mirko

Dragi MC! Zakaj hočeš vedno biti samotni jezdec? Sprejmi roko prijateljstva, ki ti jo ponuja Panefin. Ne bodi tako pikolovski. Sčasoma se bo vse uredilo. Ti boš Panefina bolje razumel in tudi on se ti bo dal poučiti. Vsekakor pa se v zadnjih komentarjih Panefin zelo nevarno približuje nadnaravnemu. Njegova stališča bi lahko označil za imanentno duhovnost. Tvoja razmišljanja o ateizmu pa predstavljajo pravi zalogaj. Ateizem je kar precej kompleksna zadeva. Ni to nekaj enostavnega. To je zelo močan filozofski sistem, ki zavzema velik del človekovega aktivnega razmišljanja in delovanja. Na trenutke je lahko zelo obremenjujoče. Vsekakor pa se pri vaju obeh vidi, da sta bila nekoč deležna krščanskega vpliva in da podzavest še ni povsem očiščena od tega. Zen budizem je nekako odgovor na vajino iskanje, čeprav je -izem. No, da primaknem še svoj lonček, bi vama priporočil, da si prebereta v univerzalni knjigi (Bibliji), knjigo Pridigarja. Tam se lahko zasledi tudi par idej, ki so gotovo všeč Panefinu in morda všeč tudi MC-ju. Lep pozdrav! hierhod

>> Zakaj hočeš vedno biti samotni jezdec? Če imaš v mislih moj samotni ateizem, potem sem tak preprosto zato, ker očitno na Pozitivkah ni nikogar, ki bi tudi priznal, da je ateist. Samo ne reci mi, Hierhod, da si ti katoličan zato, da ne bi bil »samotni jezdec«. Imaš pač srečo, ki je jaz pač nimam, da je tukaj še Merijen, ki ti dela »katoliško« družbo. Sicer pa, bodiva poštena, za samotnega jezdeca si me razglasil ti in res ne razumem, zakaj me to sprašuješ, ko pa sam poznaš splinovske občutke samote, puščavniškega meditiranja in vsega tistega, čemur se sladostrastno predajaš v tihoti svoje izbice, dokler te ne pograbi neustavljiva želja po internetnem socialnem omrežju ;) >> Sprejmi roko prijateljstva, ki ti jo ponuja Panefin. Z Mirkom nisem v sporu, mislim, da tudi s kom drugim tukaj ne. >> Ne bodi tako pikolovski. Sčasoma se bo vse uredilo. Ti boš Panefina bolje razumel in tudi on se ti bo dal poučiti. Verjetno res. Tudi nama bi lahko uspelo, pa čeprav po kakšnem čudežu. Na žalost ne verjamem v čudeže ;) >> Vsekakor pa se v zadnjih komentarjih Panefin >> zelo nevarno približuje nadnaravnemu. Njegova stališča bi lahko >> označil za imanentno duhovnost. Me niti najmanj ne skrbi. Njegovo imanentno duhovno razumevanje sveta je še zmeraj svetlobna leta daleč od katoliškega nadnaravnega hokus-pokusa. >> Tvoja razmišljanja o ateizmu pa predstavljajo pravi zalogaj. >> Ateizem je kar precej kompleksna zadeva. Ni to nekaj enostavnega. Ja, veliko moraš študirati. Ateizem je prava znanost. Najprej imaš ateistično osemletko, potem ateistično gimnazijo, nazadnje vpišeš še ateistično univerzo. Če želiš postati res pravi ateist, moraš napraviti še ateistični doktorat in triletno prakso v misijonih, kjer moraš spreobrniti vsaj tri črnce iz fanatičnih katoličanov v blage skeptike, ki začnejo brez slabe vesti uporabljati kondom. >> To je zelo močan filozofski sistem, ki zavzema velik del človekovega >> aktivnega razmišljanja in delovanja. Na trenutke je lahko zelo obremenjujoče. Šalo na stran. Tukaj se pač motiš. Poglej, otroci se rodijo kot ateisti in niso obremenjeni s filozofijo. Ateisti imajo lahko zelo različen filozofski sistem, različen svetovni nazor, različna politična prepričanja, na različen način tolmačijo naravo. Predvsem pa – ateisti nimajo skupnih sistemov verovanj, dogem, resnic, ritualov… Drugače pa, biti ateist (in priznati, da si ateist) ni tako zelo obremenjujoče, razen morda v okoljih, ki so izrazito religiozna. Ponekod je priznati da si ateist še zmeraj smrtno nevarno (v državah s strogim šarijatskim pravom), drugod je priznanje, da si ateist, dovolj, da te družba socialno osami ali kako drugače stigmatizira, na primer v ZDA. Se dogaja ponekod tudi v Sloveniji, poznam ljudi iz bolj ruralnih okolij, ki še danes skrivajo svoj ateizem, da ne bi preveč vznemirjali družine in faranov. >> Vsekakor pa se pri vaju obeh vidi, da sta bila nekoč deležna >> krščanskega vpliva in da podzavest še ni povsem očiščena od tega. No ja, ne vem, če je res še kaj krščanskega v moji podzavesti, razen morda tistega nejasnega občutka, da sem kriv že zato, ker sem živ. Tega se človek, ki so mu v otroštvu dovolj dolgo prali možgane, ne more otresti čez noč. Zagotovo pa je ostalo veliko krščanskega v moji zavesti in tega si niti najmanj ne želim očistiti. >> Zen budizem je nekako odgovor na vajino iskanje, čeprav je -izem. Dvomim, da se bo Mirko strinjal s tem. Sicer pa, ne morem se znebiti vtisa, Hierhod, da bi naju rad za vsako ceno nekam »popredalčkal«. Očitno bi tisto ateistično nalepko rad razmazal še čez budiste in sploh čez vse, ki zavračajo koncept osebnega boga. >> No, da primaknem še svoj lonček, bi vama priporočil, >> da si prebereta v univerzalni knjigi (Bibliji), knjigo Pridigarja. >> Tam se lahko zasledi tudi par idej, ki so gotovo všeč Panefinu >> in morda všeč tudi MC-ju. Tudi sam sem v Bibliji prebral, ne samo par, ampak kar nekaj domislic, ki so mi bile všeč. Ampak, to velja bolj ali manj za vsako knjigo, še posebej za takšno z nekaj tisoč stranmi. Nenazadnje tudi Mein Kampf vsebuje kar nekaj idej, ki se zdijo, vzete iz konteksta, silno všečne.

Pozdravljen dragi Hierhod. Tvoj način izražanja in pristop, sta za mene res na nivoju kljub navideznim razlikam v pogledih na teme o katerih tečejo besede. Predvsem odnos in ne toliko besede, je tisto kar smo zavozili. Hierhod: Zen budizem je nekako odgovor na vajino iskanje, čeprav je -izem. Mirko: Ne vem če si zasledil kaj pravim o iskanju. Iskanje je za mene zguba časa, saj bi iskalec preden začne z iskanjem najprej moral vedeti kaj išče. Mojemu kužeku lahko rečem išči, išči…in on bo pač nekaj našel, a z iskanjem o katerem se tukaj pogovarjamo ni tako. Iskalec je pogojen s starimi vzorci in predstavami in zato ne more najti ničesar drugega kot le te. Zato jaz ne iščem, temveč sem le spoznaval lastne in kolektivne predstave in vzorce, ter mehanizme delovanja samega sebe. Ta dva pristopa sta popolnoma drugačna. Zen budizem se ne sklada s tem kar sem zgoraj opisal, zato me tudi ta ne zanima. Namreč ne pride mi na misel, da deset let buljim v steno in še bolj otopim, ter omejim svoje senzorje in možgane. Na tak način se dogajajo t.i. fenomeni, ki jim budisti pripisujejo velik pomen, a v resnici gre zgolj za projekcije velikega projektorja razuma. S takimi pristopi razuma ne utišaš, temveč zavajaš samega sebe in tiste, ki temu sledijo. Hierhod: No, da primaknem še svoj lonček, bi vama priporočil, da si prebereta v univerzalni knjigi (Bibliji), knjigo Pridigarja. Tam se lahko zasledi tudi par idej, ki so gotovo všeč Panefinu in morda všeč tudi MC-ju. Vsekakor pa se pri vaju obeh vidi, da sta bila nekoč deležna krščanskega vpliva in da podzavest še ni povsem očiščena od tega. Mirko: Moja mama je do neke mere forsirala krščanstvo. Na njeno željo sem na skrivaj hodil k verouku in sem se na momente imel lepo predvsem ko mi je cerkveni mož prikazoval projekcije angelov… To sem takrat doživljal kot nekakšne risanke,saj v tistih časih ni bilo programov, risank, TV aparatov na vsakem koraku. Glej ga zlomka, oče pa je bil komunist. Kaj hitro sem dojel, da nekaj ne štima v celotni stvari. Spoznal sem, da mama verjame v to nekaj, oče pa verjame da tega ni. Uvidel sem, da oba v resnici ne vesta in to mi je bilo dovolj, da ne pripadam ne enemu, ne drugemu nazoru. Tako sem se prav lepo razumel z obema. Dragi Hierhod, kot vidiš iz mojih pisanj je moj odnos do krščanskega in verskega nasploh povsem jasen. Moj prijatelj je odličen mož iz Sarajeva, ki je čisti musliman in ta odnos je eden tistih ta pravih. Veroizpoved naju ne ločuje, saj je v ospredju tisto človeško. Prav to človeško je primarno, vse ostalo pa sekundarno. V kolikor bi tako pristopali drug k drugemu namesto, da mu vsiljujemo njegovo vero ali religijo, bi svet bil veliko manj problematičen kot je. Vse kar nas povezuje in vse kar bi morali spoznati nikoli ni pripadalo nobeni veri ali religiji, a si vse po vrsti prav to lastijo. Zato pravim, da one tega nimajo. To kar pa imajo mene ne zanima, saj spoštujem in ljubim življenje. V kipcih, obredih, podrejanju in čaščenju tega življenja ni. Ko življenje poskušaš zapreti v karkoli manjšega od čiste svobode, ga s tem ubiješ. Zato je edino kar bi morali narediti to, da odpremo lastne kletke v katere smo zaprli sami sebe. Ena takih kletk je sledenje komurkoli ali čemurkoli in sem spadajo verstva ter religije. Lepo te pozdravljam in hvala za tvoje poglede. Mirko

Dragi Panefin! Pri tebi velja načelo: Svoboda včeraj, danes in jutri. Blagor tebi, ki to že živiš. Ubogi jaz, ki po tem le hrepenim...! Če bi jaz bil svoboden, bi bil multimiljarder, bil bi najmanj predsednik v ZDA. No ja..., nekje je morda tudi življenje, ki je nosilec naše potrebe po svobodi, ljubezni..., nadnaravnem..., človeškem..?! Lepo, da omenjaš tudi življenje. Tvoja starša sta res bila morda na nasprotnih bregovih, bila pa sta oba prepričana v svoj prav. To prepričanje ali vnemo si podedoval hote ali nehote. Vsi sledimo nekomu, če ne drugega, pa samemu sebi. Zelo blizu mi je svet umetnosti. Če pogledamo svet slikarstva, je dandanes zelo težko biti originalen, izviren. V skoraj že obupnih poizkusis, nekateri mladi umetniki zgrešijo osnovno poanto umetnosti. Treba je začeti z majhnimi koraki. Najprej moraš najti mentorja, ki ti je všeč. Požreti moraš svojo domišljavost in ga posnemati. Ko bo čas za to, boš nevede nadgradil svojega vzornika. Ko boš pa dozorel, boš pa delal "kr neki..." in boš postal nekdo in ne čudak. Osnovno človeško, kar nas povezuje, ne glede na religijsko pripadnost je, da smo dobri drug do drugega. Lep večer ti želim! hierhod

Dragi MC! Zelo lep in iskren komentar si napisal. Vsaka čast. Moram pa pripomniti, da je predalčkanje del človekove narave. Zaradi tega v končni fazi velika večina ljudi ne kaka v krožnik, ki je napolnjen morda z njihovo najbolj priljubljeno mineštro, zaradi predalčkanja velika večina ljudi ne pije vode iz straniščne školjke. Lep večer ti želim! hierhod

Hierhod, imaš zelo prav, da je predalčkanje del človekove narave. Škoda samo, ker se nisi razjasnil še o tem, ali je to del naše »grešne« narave ali je to del naše narave, ki je ustvarjen po »božji podobi«. Ob tem mi je nehote na pamet prišel tisti del iz Geneze, ki pravi: » Bog je ustvaril velike morske živali in vsa živa bitja, ki se gibljejo in mrgolijo v vodah, po njihovih vrstah in vse krilate ptice po njihovih vrstah.« Od tu črpajo navdih kreacionisti, od tu so ga črpali navdih skoraj vsi naravoslovci do Darwina. Naš um je res disponiran za predalčkanje in razvrščanje – zato smo tudi ustvarili boga - ustvarili po naši podobi, tako da je tudi bog svoje delo začel s predalčkanjem. Iz istega imperativa izhaja tudi delitev na duha in telo oziroma na dušo in telo, ki je, zato da bi povezala boga in človeka, ločila človeka od narave ter ga, če nič drugega že zaradi dejstva gravitacije, posledično razpela med »nebo in zemljo«. Takšna dualnost je vzgajala občutke bolestne ponižnosti v odnosu do »višjega« božanstva, po drugi strani pa občutke arogance in večvrednosti v odnosu do ostale narave, predvsem do živali. »Gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« Tako gre ta zgodba. In potem je prišel Darwin s svojo teorijo evolucije, ki med drugim pravi, da so se vsa živa bitja (vključno s človekom) razvila iz skupnega prednika. Nobeno drugo spoznanje ne bi moglo bolj vreči rokavice v obraz teološkemu konceptu dualnosti in konceptu razvrščanja v nespremenljiv sistem kategorij, ki mu je v veliki meri botroval tudi Platonov koncept idej. Tudi zato se človek že od nekdaj bolestno trudi približati bogu (še eni kategoriji oziroma ideji več) tako, da sistematično ubija živalsko naravo v sebi. Religija je iz ljudi napravila nevrotike - religija je, prosto po Freudu, kolektivna nevroza. Tvojo pripombo razumem tudi kot implicitno kritiko Mirkovega razmišljanja o odrekanju dualnosti in iskanju rešitve v opustitvi miselnih vzorcev, ki nas delijo. Do neke mere bi se tukaj lahko tudi strinjal s tabo. Predalčkanje in razvrščanje, ki poteka v našem umu, je evolucijsko pogojeno in nam (v povprečju) omogoča hitrejše in manj tvegano odločanje v povsem konkretnih življenjskih situacijah. Tvoj primer o »kakanju v krožnik z mineštro« bi mogel razumeti tudi kot paradigmo biološkega narcizma zaradi katerega smo sploh sposobni ohranjati našo somatsko integriteto, a se mi zdi, da si hotel poudariti nekaj povsem drugega…

Marko: Šalo na stran. Tukaj se pač motiš. Poglej, otroci se rodijo kot ateisti in niso obremenjeni s filozofijo. Mirko: Otroci se rodijo brez predznakov in niso ne verniki, ne ateisti. Energija osvobojena tovrstnih vzorcev je primarna, energija ateista ali vernika pa sekundarna, privzgojena. Žal z odraščanjem čedalje bolj delujemo in živimo iz tega sekundarnega, podedovanega. Marko: Tvojo pripombo razumem tudi kot implicitno kritiko Mirkovega razmišljanja o odrekanju dualnosti in iskanju rešitve v opustitvi miselnih vzorcev, ki nas delijo. Do neke mere bi se tukaj lahko tudi strinjal s tabo. Predalčkanje in razvrščanje, ki poteka v našem umu, je evolucijsko pogojeno in nam (v povprečju) omogoča hitrejše in manj tvegano odločanje v povsem konkretnih življenjskih situacijah. Mirko: Imam vtis, da me oba vztrajno poskušata umestiti v nek predalček. Odrekanje dualnosti ni povsem pravilno razumevanje tega kar govorim. Namreč le gola ideja o vsem tem nima praktičnega pomena, dokler to za posameznika ne postane stvarnost. Ideje so za mene vse po vrsti nekaj povsem mrtvega in neživljenjskega. Teoretikov in filozofov…teozofov…psihologov…je vse preveč. Velikokrat sem že pojasnjeval, da celota vsebuje delček, obratno pa ne. Ta delček je razum z vsem svojim ustrojem, saj je on edini, ki predalčka in deli. Kadar je celota (primarno) v ospredju, razum deluje povsem drugače kot pa ko je on v ospredju. Tukaj nastopi problem v razumevanju, saj ljudje o celoti imajo različne predstave, a predstave nikakor niso sama celota. Celota ali primarno, ne predalčka in ne deli. Do te celote razum ne more pa če se trudil nešteto let in če počne karkoli. Vera je ena takih neplodnih početij razuma, ateizem drugo neplodno početje… Torej za človeka, ki je spoznal mehanizme delovanja samega sebe in lastno omejenost in je v sled teh spoznanj z vsemi poskusi dokopati se te celote odnehal, je mogoče življenje, ki je zaceljeno, celostno ob hkratnem uporabljanju vseh dosežkov razuma. Razlika je ogromna. V omejenem se delčki med seboj pretepajo in so v konfliktu, v celoti pa vsega tega ni. Je le resnični mir in izpolnjenost. Ta mir je prisoten tudi sredi največjega hrupa. Temu nekateri pravijo razsvetljenje, a žal je vse preveč predstav o tem. Ko se človek na tak način spremeni, je vse okrog njega še zmeraj takšno kot je bilo, le on ni več isti. Lahko se s tem strinjamo ali ne, lahko tole prebiramo kot hipnotizirani in si tega želimo, a dokler sami ne spoznamo resničnost ali neresničnost tega, to za nas nima pomena. Kot rečeno ideje o tem so mrtva stvar. Srečno. Mirko

>> Otroci se rodijo brez predznakov in niso ne verniki, ne ateisti. Odvisno od definicije. Na nek način pa imaš prav. Dejansko se zavest, da si ateist oblikuje šele potem, ko poznaš definicijo teizma. Pomeni nekakšno zanikanje teizma. Ampak to je samo zato, ker je otrok na nek način potisnjen v svet teizma. Predstava o nekem osebnem bogu nam pač ni inherentna in je, kot praviš, sekundarna, privzgojena. >> Energija osvobojena tovrstnih vzorcev je primarna, >> energija ateista ali vernika pa sekundarna, privzgojena. Ne obstaja nič takega kot primarna energija, kvečjemu nek biološki potencial za vzpostavljanje zavesti o lastnem obstoju. Ko se otrok rodi, se ne zaveda, da je – nima zavesti o obstoju lastnega sbjekta. Zato se tudi ne spomnimo ničesar, kar se je dogajalo v prvih letih življenje, še manj v maternici ali ob spočetju. Otrok je res »tabula rasa«, a njegovi možgani so disponirani za sprejemanje takšnih in drugačnih miselnih vzorcev. Tudi ideja o enosti, kot jo zagovarjaš, je nazadnje samo miselni vzorec. Tudi če to ni, to postane v trenutku, ko ga artikuliraš z besedami, da bi ga posredoval drugim. >> Žal z odraščanjem čedalje bolj delujemo in živimo iz tega sekundarnega, podedovanega. Zakaj žal? Učenje nam omogoča nabiranje izkušenj na varen način. Kolateralna škoda takšnega učenja so tudi neumnosti, ki nas omejujejo v osebnem razvoju. Z vidika evolucije oziroma dokler uspešno prenašamo svoje gene na potomce, je takšna motnja v osebnem razvoju irelevantna. >> Imam vtis, da me oba vztrajno poskušata umestiti v nek predalček. S tem se boš moral sprijazniti. Ne gre drugače. Kaj bi mi rekel, če bi te vprašal: »Si kristjan?« Verjetno bi rekel »Ne.« In potem bi te tako izprašal še če si musliman in nato še za vse verstva tega sveta. Tvoj odgovor bi bil vedno enak. Se motim? Nazadnje bi ostal samo še en malo večji predal, če že ne predalček. In v tem predalu bi se znašla skupaj. >> Odrekanje dualnosti ni povsem pravilno razumevanje tega kar govorim. >> Namreč le gola ideja o vsem tem nima praktičnega pomena, >> dokler to za posameznika ne postane stvarnost. To velja za vse ideje, vključno z najbolj bizarnimi. >> Ideje so za mene vse po vrsti nekaj povsem >> mrtvega in neživljenjskega. Tudi to, da so ideje nekaj povsem mrtvega in neživljenjskega, je ideja! >> Teoretikov in filozofov…teozofov…psihologov…je vse preveč. Se strinjam. A bodimo pošteni – ponudbo diktira tudi povpraševanje. >> Velikokrat sem že pojasnjeval, da celota vsebuje delček, obratno pa ne. >> Ta delček je razum z vsem svojim ustrojem, saj je on edini, ki predalčka in deli. Tisto, kar predalčka in deli, so naši možgani. Možgani so ta »sortirka«. >>Kadar je celota (primarno) v ospredju, razum >> deluje povsem drugače kot pa ko je on v ospredju. Razum deluje ali pa ne deluje. Tudi če deluje na drugačen način – še zmeraj deluje. >> Tukaj nastopi problem v razumevanju, saj ljudje o >> celoti imajo različne predstave, a predstave >> nikakor niso sama celota. Se strinjam. Ampak v tem ne vidim nič problematičnega. Ne vidim nobene nuje, da bi moral spoznati celoto. Večjo težavo vidim v napačnem razumevanju partikularnosti, ki temelji na idealiziranju ali na špekulativnih predstavah o celoti. V religioznosti in duhovnosti prepoznavam takšno špekulacijo. >> Celota ali primarno, ne predalčka in ne deli. Predalčka in deli vedno subjekt. Celota pač ni subjekt. Zato tudi ne moreš reči, da ne predalčka in ne deli. Celota kvečjemu je. Naša zavest o celoti je še zmeraj zavest subjekta in ni celota. >> Do te celote razum ne more pa če se trudil nešteto let in če počne karkoli. >> Vera je ena takih neplodnih početij razuma, ateizem drugo neplodno početje… Še enkrat ponavljam: ateizem ni dogma, še koncept ne. Tako kot ni hobi ne-zbiranje znamk. >> Torej za človeka, ki je spoznal mehanizme delovanja >> samega sebe in lastno omejenost in je v sled teh spoznanj z >> vsemi poskusi dokopati se te celote odnehal, je mogoče življenje, >>ki je zaceljeno, celostno ob hkratnem uporabljanju vseh dosežkov razuma. Uporaba dosežkov razuma...ko gre za uporabnost, vendarle vsi priznamo razum in njegove dosežke. Na žalost je tako, da vsi ljudje uporabljajo dosežke razuma, veliko manj pa jih uporablja razum. >> Razlika je ogromna. >> V omejenem se delčki med seboj pretepajo >> in so v konfliktu, v celoti pa vsega tega ni. Na nek način imaš prav. V naravi konfliktov ni. Lev in gazela nista v konfliktu, tudi dež in sonce nista v konfliktu. Konflikt je beseda, s katero opisujemo nasprotje interesov med subjekti ali skupinami subjektov, ki zmorejo, ali mislijo, da zmorejo opredeliti svoj interes. >> Je le resnični mir in izpolnjenost. >> Ta mir je prisoten tudi sredi največjega hrupa. Odvisno od decibelov in frekvence. In seveda od bolečinskega pragu. >> Temu nekateri pravijo razsvetljenje, a žal je vse preveč predstav o tem. Res je – preveč predstav. Resnici na ljubo, Mirko, tudi ti Mirko o tem svojo predstavo. >>Ko se človek na tak način spremeni, je vse okrog njega >> še zmeraj takšno kot je bilo, le on ni več isti. To velja za vsakega človeka, ki verjame, da se je dokopal ali da se mu je razodelo kako globoko spoznanje. >> Lahko se s tem strinjamo ali ne, lahko tole >> prebiramo kot hipnotizirani in si tega želimo, a dokler >> sami ne spoznamo resničnost ali neresničnost tega, >> to za nas nima pomena. Res je. Spoznanje resničnosti je vedno subjektivno. Tvoje spoznanje zame nima pomena, lahko si ustvarim kvečjemu neko predstavo o tem. >> Kot rečeno ideje o tem so mrtva stvar. Še ena ideja več. p.s.: Mirko, nekako se prizadevam, da bi te razumel. Mogoče je to napaka. Pravzaprav si veliko laže predstavljam, kakšna so tvoja občutja. Dejansko ti verjamem, da živiš neobremenjen z dogmami in koncepti, ki jih vsiljuje različne ideologije in religije. A v konkretnih življenjskih situacijah, sem prepričan, da se vendarle obnašaš in opredeljuješ na način, ki te postavlja v neko nazorsko skupino, tudi če tega ne želiš. Temu ne moreš ubežati, razen v svojem svetu. Tudi sam poznam ta občutek – da smo vsi ljudje, vsi na enak način hrepenimo po sreči, vsi smo krvavi pod kožo. In tudi mene je zavest, da smo eno, da izhajamo iz enega ali da smo (z)grajeni na enak način, spremenila. Otresel sem se mnogih predsodkov, predvsem do tistega drugačnega, kar izhaja iz fenotipa posameznika. Razlika med mano in tabo je v tem, da ti svojo »enost« črpaš iz neke precej abstraktne panteistične ideje (mogoče se motim), jaz pa »enost« prepoznavam v množici partikularnosti, v različnosti, ki je podvržene istim naravnim zakonitostim. (Osebno mislim, da svobodna volja ne obstaja). Ljudje smo determinirani, tako kot je vse v naravi. Celo pobožne želje, da bi bilo drugače, so posledica istih zakonitosti. Tako se mi zdi, da med drugim, razumem tudi religioznost ljudi in njihovo nagnjenje k religioznosti. Bolj kot poznamo ustroj človeških možganov (in možganov na sploh), bolj zmoremo razumeti, zakaj smo takšni, kot smo. (Moj dedek je imel navado, da je rekel, če je kdo koga obsojal: »Pustite ga, ni on kriv, tak se je rodil!«) To seveda ne pomeni, da bi morali tolerirati ali sprejeti tudi vse ideje, ki jih sproducirajo možgani. Sicer pa z idejami »per se« ni nič narobe. Jaz jih vidim predvsem kot orodje, s katerim ljudje poenostavljamo komunikacijo. Smo pač simbolna bitja. Ideje se mi zdijo kot nekakšni »memski kompleksi«, so primerljive s simboli. Neredko se tudi predstavljajo s simboli, na primer krščanstvo s križem, komunizem z rdečo zvezdo, ipd. Problem nastane šele takrat, ko se neka ideja ali množica idej sprevrže v ideologijo. Je pa zelo težko reči, kdaj se to zgodi. Moj kriterij je: Ideja postane ideologija v tistem trenutku, ko postane zavezujoča (ker vsaka religija tako ali drugače predpisuje in sankcionira obnašanje, je vsaka religija ideologija per se) ali ko se razglasi za absolutno oziroma ultimativno resnico. Ateizem, tako kot ga razumem, v ničemer ne ustreza mojemu pojmovanju ideologije. Zato se tudi najlaže identificiram kot ateist. Srečno tudi tebi. Marko

Marko: >> Žal z odraščanjem čedalje bolj delujemo in živimo iz tega sekundarnega, podedovanega. Zakaj žal? Učenje nam omogoča nabiranje izkušenj na varen način. Kolateralna škoda takšnega učenja so tudi neumnosti, ki nas omejujejo v osebnem razvoju. Z vidika evolucije oziroma dokler uspešno prenašamo svoje gene na potomce, je takšna motnja v osebnem razvoju irelevantna. Mirko: Vse izkušnje so del tega sekundarnega. V te izkušnje sodijo tudi vzorci konfliktov, vodenja vojn, sovraštva… Ponavljanje teh vzorcev je naš problem. V sled tega ne živimo to primarno, ki ni okuženo z ničemer in ki je zmeraj nekaj povsem novega. Obstaja možnost življenja iz stanja brez vseh izkušenj z hkratno uporabo izkušenj ko jih potrebuješ. Ljudje pa živimo iz stanja izkušenj ker smo za njih vezani. Posledica je povsem pogojeno in avtomatično, mehansko (torej staro) delovanje. Prav takšni so naši tisočletni vzorci delovanja v odnosih vseh vrst. Zato v svetu ni izboljšanja, zato drvimo v prepad. Zato pravim žal, dragi Marko. Marko: Res je – preveč predstav. Resnici na ljubo, Mirko, tudi ti Mirko o tem svojo predstavo. Mirko: In katero predstavo si zasledil pri meni? Marko: Res je. Spoznanje resničnosti je vedno subjektivno. Tvoje spoznanje zame nima pomena, lahko si ustvarim kvečjemu neko predstavo o tem. >> Kot rečeno ideje o tem so mrtva stvar. Še ena ideja več. Mirko: Ne drži, da je spoznanje resničnosti vedno subjektivno, temveč ravno obratno. Marko resničnosti ne vidiš dokler je subjekt ta, ki traja. Zato govorim, da ideje in predstave o resničnosti niso resničnost sama. Ideje in predstave so del subjekta, jaza. Dokler torej subjekt o tem še špekulira, je zagotovo zunaj polja objektivne resničnosti. Torej dragi prijatelj o tej resničnosti nimam prav nobenih predstav in idej. Sem jih povsem prost, saj sem uvidel njihovo omejenost in nisem za njih vezan. Le tako se pokaže resničnost taka kot je. Marko: Razlika med mano in tabo je v tem, da ti svojo »enost« črpaš iz neke precej abstraktne panteistične ideje (mogoče se motim), jaz pa »enost« prepoznavam v množici partikularnosti, v različnosti, ki je podvržene istim naravnim zakonitostim. (Osebno mislim, da svobodna volja ne obstaja). Ljudje smo determinirani, tako kot je vse v naravi. Celo pobožne želje, da bi bilo drugače, so posledica istih zakonitosti. Ateizem, tako kot ga razumem, v ničemer ne ustreza mojemu pojmovanju ideologije. Zato se tudi najlaže identificiram kot ateist. Mirko: Kot sem zgoraj pojasnil enost je abstraktna dokler o njej imaš predstave (tudi to, da je enost abstraktna je le ideja, mar ne?), ko pa vse predstave odnehajo in ni subjekta, potem je objektivnost, resničnost ali enost sama po sebi takšna kot je. Marko govorim o dejstvu, ne o ideji. Kar zadeva svobodne volje, se strinjam. V enem članku sem zapisal, da nekaj takega kot svobodna volja ne obstaja. Zakaj? Ker ljudje nismo svobodni, temveč zelo zasužnjeni. Ko pa svoboda enkrat resnično je, to ni povezano z neko »našo« voljo. Glede identificiranja z ateistom je sama identifikacija ta, ki omejuje. Identifikacija je vezanost. Dokler si vezan za karkoli ne moreš videti objektivno kot sem že razložil spredaj. V bistvu je vseeno kaj »si«, saj je to »biti« identifikacija. Zato pravim, da sam nisem ne ateist, ne vernik. Ne eden, ne drugi nista svobodna. Hierhod pač misli, da sanjam svobodo, da sem z idejo o svobodi obseden. Toda tako misli on, ne jaz. Svoboda ni nekaj nadnaravnega ali utopičnega, temveč je povsem naravno in realno stanje vseh nas. Živimo jo lahko ko spoznamo sami sebe in lastno omejenost. Hvala ti za izčrpno izmenjavo pogledov. Lahko in mirno noč. Mirko

Marko: Tudi sam poznam ta občutek – da smo vsi ljudje, vsi na enak način hrepenimo po sreči, vsi smo krvavi pod kožo. In tudi mene je zavest, da smo eno, da izhajamo iz enega ali da smo (z)grajeni na enak način, spremenila. Mirko: Zato se kljub različnim pristopom in občasnim nestrinjanjem razumeva. To nekaj (enost), nam je vsem skupni imenovalec. Lepo nedeljo ti želim. Mirko

Mirko, najbrž se boš strinjal z mano, če rečem, da lahko ljudje s skoraj identično življenjsko izkušnjo in z enako ali celo s še bolj gorečo željo po iskanju smisla oziroma resnice, nazadnje pridejo do radikalno nasprotnih spoznanj, kot so tvoja. In so, potem ko se dokopljejo do takšnih spoznanj, enako neomajno prepričani vanje, kot si ti v svoja. Če se samo za trenutek vživiš v način razmišljanja takih »prepričancev«, boš moral spoznati, kako malo upanja imaš, da bi jih mogel prepričati s svojimi argumenti. Merijen ti je že zelo jasno povedala, kaj si misli o tebi. Spadaš med tiste, ki se borijo pod hudičevo zastavo. Saj vem, da je smešno, ampak vseeno – ženska očitno misli resno. In prav zato je tako zanimiva! Je živa karikatura in najboljša parodija sebe. Predstavlja paradigmo, ne samo krščanskega razmišljanja, ampak religioznega razmišljanja nasploh. Nadaljujem s polemiko o ateizmu. Ko postavljaš v opozicijo ateiste in vernike, sam pa sebe implicitno izvzemaš iz tega nabora, bi se moral resno vprašati, ali ima to sploh smisel. Ko gre za vero, se seveda lahko vedno postaviš v neko nedoločeno, nevtralno pozicijo, a zgolj tako, da vzpostaviš neko novo kategorijo. Rečeš lahko, da si agnostik, mogoče deist ali panteist, lahko zavzameš eno izmed mnogih napol duhovnih, napol naturističnih pozicij, ki zavračajo obstoj osebnega boga, a se sklicujejo na neko nedoločeno kozmično, višjo energijo, vibracijo, um, inteligenco, o kateri pa, razen nekega subjektivnega občutka (ki je lahko tudi zelo močan), da obstaja, ne vedo praktično nič določenega. Lahko se še tako trudiš, nekam nazadnje spadaš, pa četudi se ne želiš jasno opredeliti. Mislim tudi, da ne razumeš povsem pojma »ateist«. Zapisal si namreč: »Kot sem že pojasnjeval tudi ateist ima neko svojo predstavo, da to nekaj kar ne ve kaj je, ne obstaja.« Kot prvo - stavek, ki si ga zapisal, je blago rečeno neroden, meni se zdi tudi nelogičen, predvsem pa - ne opredeljuje tega, kar določa nekoga za ateista. Tudi sama definicija iz SSKJ je nekoliko nerodna: »kdor taji, ne priznava boga, brezbožnik.« Že samo besedo »tajiti« ljudje pogosto zamenjujejo z besedo »zatajiti«, zato se zdi, kot da ateisti ne bi hoteli priznati boga, čeprav naj bi vedeli, da obstaja. Ker ne obstaja človek, ki bi verjel v vse bogove, ki so si jih ljudje kdaj izmislili, je popolnoma jasno, da smo vsi ljudje ateisti v odnosu do vsaj enega boga. Muslimani, Judje in kristjani so ateisti do vseh bogov, razen do tistega, v katerega verjamejo. »Pravi« ateisti torej verjamemo v samo enega boga manj kot verniki Abrahamovega boga. Pa tudi če rečem, da »verjamemo« oziroma da »ne verjamemo«, je to že napačen izraz. Celo notorični ateist Richard Dawkins reče, da »bog verjetno ne obstaja«, ne pa, da »bog zagotovo ne obstaja«. To bi lahko povedali še drugače: Kot ateist ne razpolagam z dokazi, ki bi me prepričali v obstoj kateregakoli boga, vključno z vsemi takšnimi, kot jih slikajo velike svetovne religije. Ne gre torej za vprašanje vere ali nevere, ampak, prej bi rekel, za nekakšno pragmatično ambivalenco. In če bi me sedaj kdo vprašal, zakaj se sploh toliko ukvarjam z nečim, do česar nimam odnosa oziroma do nečesa, v kar ne verjamem, bi mu priznal, da bog zame seveda obstaja, a le kot ideja, kot pripomoček (kot miselna bergla), s katero ljudje pojasnjujejo tisto, česa ne zmorejo razumeti. Če bi takšna ideja o bogu ostala pri tem, da bi pojasnjevala nerazumljivo, bi jo mogel sprejeti kot povsem benigno in se z njo verjetno sploh ne bi ukvarjal. Na žalost pa je z idejo boga povezano še mnogo drugih škodljivih konceptov, ki imajo izvor v antropomorfizmu. Če torej obstaja bog, ki ga »sovražimo«, kot nam večkrat očitajo verniki, je to kvečjemu bog, ki predstavlja antropomorfno podobo človeka. Naravnost grozljivo je, da je človeku uspelo v boga, ki ga danes časti nekaj milijard ljudi, projicirati vse najslabše – zavist, ošabnost, nečimrnost, muhavost, zamerljivost, željo po uničevanju in ubijanju. Tak je Bog Stare zaveze, ki ga je izoblikovala tragična usoda nekega semitskega ljudstva, da ki mu je v nekaj tisočletjih vse svoje frustracije uspelo preko nevidnega Jahveja prenesti na človeštvo. Če se še enkrat vrnem k tvojemu pojasnilu, ki v ateistu vidi nekoga, ki »ima neko svojo predstavo, da to nekaj, kar ne ve kaj je, ne obstaja«. Če nekaj ne vem, kaj je (povedano drugače – ne razumem), to še ne pomeni, da temu ne priznavam obstoja. Prav nasprotno! Govoriva seveda o pojavih in ne o idejah. Znanstveniki (povečini ateisti) danes marsičesa ne razumejo oziroma ne vedo, kaj bi tisto lahko bilo, a to ne pomeni, da tudi zanikajo obstoj tega. Lahko samo postavijo neko hipotezo ali razlago tega, takšno seveda, ki jo je mogoče ovreči. Hipoteze, ki jih ni mogoče ovreči, niso znanstvene. Včasih se zgodi, da preprosto sploh nimajo razlage in potem rečejo: »Tega ne vemo!« ali celo »Tega verjetno ne bo nikoli izvedeli!« Znanstveniku ni težko priznati, da nečesa ne ve. Mislim, da tudi med ateisti prevladujejo takšni. Zelo malo je namreč ateistov, ki bi vehemento oznanjali svoje trdno prepričanje, da boga zagotovo ni. Ko so znanstveniki naleteli oziroma trčili ob kvantno naravo in ugotovili, da se materialni delci v »mikrokozmosu« ne obnašajo tako, kot to velja za vidni svet, ni nihče potem rekel: »Mi v to ne verjamejo!« ali »Ne verjamemo, da se delci lahko obnašajo kot svetloba!« ali »To je nemogoče, zato tega ni!« Nihče izmed fizikov danes ne zanika, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno natančnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega delca. Zato pa načelo nedoločenosti, ki so ga seveda opredelili znanstveniki in ne kaki kleriki ali spiritualisti,, natančno določa to netočnost in to je eden od temeljev kvantne mehanike. »Čuden« (ne pa čudežen) pojav torej znamo (po zaslugi znanosti) opisati oziroma predvideti, ne vemo pa, zakaj nastane. Podobno znamo opisati (meriti) gravitacijo, ne razumemo pa njenega izvora. Tukaj ne gre zato, da ne priznavaš obstoja nečesa, ampak kvečjemu za to, da priznaš, da nečesa ne razumeš. In prav to priznanje (ki je v resnici izraz skromnosti, ne pa ošabnosti, ki jo mnogi očitajo »vsemogočni znanosti«) izkoriščajo prodajalci raznih »energij«, »bogov«, »sil« in podobne megle, ter svoje miselne konstrukte ali glavne junake iz svojih svetih knjig tlačijo v znanstvene enačbe povsod tam, kjer se jim zdi, da manjka katera izmed spremenljivk. Običajno to počnejo prav tisti, ki o samem pojavu »nimajo pojma« oziroma ne vedo nič o njem niti na nivoju laika. V naravi, ki nam jo najbolj razkriva prav znanost, lahko vsak vernik najde »dokaz« ali če hočeš opravičilo za obstoj svojega boga, po sistemu: »Grmi, torej obstaja Zeus!« Na internetu kar mrgoli »dokazov«, ki dokazujejo, da so že stara ljudstva poznala naprednejše tehnologije od današnjih, če pa jih slučajno še niso, so ta bila tako ali drugače zakodirana v svetih knjigah, kakršni sta Koran ali Biblija. In tako se nazadnje lahko primeri, da znanstvena teorija o »velikem poku« vernikom služi kot dokaz za pravilnost Svetega pisma, posledično pa tudi dokaz, da kače in osli govorijo, da mrtveci vstajajo iz grobov in da je mogoče spreminjati vodo v vino. Dragi Mirko, če ateisti rečemo, da boga ni, to praviloma izraža dvom o obstoju boga, kot živi v predstavah vernikov. Povedano nekoliko drugače: »Bog, ki je ustvaril žensko iz moškega rebra, ne obstaja!« Oziroma natančneje: »Obstoj bitja, ki bi ustvarilo prvo žensko iz kosti prvega moškega, se nam zdi malo verjeten.« Dovolj malo verjeten, da ga lahko povsem pragmatično odmislimo, tako kot odmislimo obstoj gozdnih vil. To je vse. Gre za pragmatično opredelitev, ki temelji na izkustvenem spoznanju o tem, kaj je mogoče in kaj je verjetno. Ne moreš, načelu nedoločenosti ali relativnosti na ljubo, kar reči: »Vse je možno, vse je mogoče, vse je res, vsak ima svojo resnico, vsi bogovi so mogoči ali celo – vsi bogovi obstajajo.« Zato tudi povsem razumem Merijen, da te uvršča v kategorijo »ateistov«. Tudi če se ti ta nalepka zdi še tako obremenjena s hipoteko konfrontacij in vsega tistega, kar razumeš kot neke vrste nepotrebno spopadanje in opredeljevanje v sferi dualnosti, jo boš moral sprejeti. Lepili ti jo bodo predvsem tisti, ki v ateizmu vidijo zlo samo po sebi, seveda predvsem takrat, ko se ne boš strinjal z njihovo (teistično) definicijo »dobrega«. Sam si lahko spoznal, kako malo je bilo potrebno, da si se iz zaveznika prelevil v sovražnika (če si na strani hudiča, kot je prepričana Merijen, potem si celo smrtni sovražnik). Dodal si samo nekaj malo bolj konkretnih pojasnil (kritik na rovaš njene religije) in že si padel v kategorijo »ljulke«, ki bi jo dobrohotni in ljubeči Jezus sežgal v peklenski peči. Jaz sem se v tem oziru že odločil – nalepko sem si nalepil kar sam – pa ne zato, ker bi mi bila nalepka všeč, ker bi bil lahko ponosen nanjo, ali ker bi bil tako zelo trdno prepričan, da bog ne obstaja, ampak zato, ker se ne strinjam z definicijo »dobrega«, kot jo razumejo teisti. Tudi zato mi ni težko biti a-teist! Hvala še enkrat za diskusijo. Sicer imam še nekaj iztočnic za nadaljevanje in vprašanj zate...mogoče kdaj drugič. Lepo se imej. Marko

merijen, tvoja nočna mora tukaj. Daj razloži nam manj pametnim od sebe, zakaj je Alah manjvreden duhovni vodja od krščanskega boga?? PS: Oba sta ščuvala k moriji po svetu, zato sem začuden nad tvojimi ugotovitvami. Usmili se nas in ne zaključuj tako izvirne debate.

Pripis in prepis za dlakocepce: Kaj pa je kakšna pravopisna napakica napram, ali primerjalno z NAPAKAMI, omenjenimi v sledečem prepisu komentarja z dne 25.11., kjer'Vinetu' (Priča) napiše MC- ju med mnogo drugimi (naravnost izvrstnimi ugotovitvami) sledeče: ...... Toda s tem MC samo pokazati, da njemu malo mar biti za ugled, ki jo imeti znanost. Njegov način biti neznanstven, kategoričen, pristranski, nedosleden, omejen, poln predsodki, in strahovi do njemu neznana področja..... In dalje:.... Mnogi utegniti misliti, da MC biti dosleden zagovornik znanost, potem pa videti, da temu ne biti tako in tudi znanost izgubljati veljava na ta način. Morda MC-ju to vseeno biti, zato Vinetu tu opozoriti , da MC ne biti ravno pravi kažipot za znanost..... Dalje:..... MC ne hoteti vedeti, da internetne škrbine in drugi zaprašeni leksikoni ne biti pravo gradivo za teozofski študij, (pa tudi ne za zlonamerno kritizerstvo duhovnih vsebin, ki so mu izkustveno dalje kakor 'špansko selo'. Op - merijen) In še:... Tako MC nikdar vedeti in ugotoviti za skriti manj znani ljudje, ki pa v resnici biti mnogo pomenbnejši, boljši in večji ( prevsem kot MC sam = op. merijen)... ... MC -eja to seveda tudi ne zanimati , kajti njegova inkvizicija delovati na ustaljen in običajen, stremuški način, kjer cilj posvečevati sredstvo. Itd.... To je točen razvid, kaj in kje so tiste VELIKE NAPAKE,ko se že 'drugim' vejice in črkice očitajo. Ali kakor je rečeno: Trstike v tujem očesu vidijo, bruna v svojem očesu pa ne vidijo.... Ps. Povzeto iz topic: Intervju z Gregg Braden

Kaj naj rečem, Merijen? Imaš prav - Vinetou ima definitivno velike težave s slovensko slovnico :) Govori pa odlično češčino: http://www.youtube.com/watch?v=ZkVf8E8UZgc p.s.: Mimogrede, pravilno se sklanja »med mnogimi drugimi«, ne pa »med mnogo drugimi«.

BISTVO JE VAŽNO. Očitno ne ločiš kaj je vredno omembe in kaj ne. S spotikanji ob popolnoma nevažne malenkosti, hočeš samo preusmeriti pozornost od tega, kar ne želiš, da bi bilo tukaj (o tebi) napisano in povedano. Loti se vendar kakšnega bolj plodnega in koristnega dela, kot pa, da meni in drugim tukaj 'težiš' in nehaj se vsiljevati tam, kjer nisi niti 'pod razno' zaželjen.

Ja, bistvo je važno. In bistvo je, da sta Ivica in Vicko videla Devico Marijo, kar potrjuje, da Heisenbergovo načelo nedoločenosti velja tudi za kvantno sholastiko, to pa nas pripelje do samoumevnega sklepa, da se šesta korenska rasa ujema s šestim ciklom. Kaj češ, Jezus je bil prvi teozof, Mohamed drugi, David Icke predzadnji, Gregg Braden pa zadnji. Postavlja se samo še vprašanje, ali je kuščarska rasa Davida Ickeja peta, šesta ali sedma korenska rasa. Ivica in Vicko verjetno že vesta, saj jim je to zaupala Božja mati.

nekaterim se prikazuje Kate Moss... http://www.youtube.com/watch?v=jIcsYBZSQ48 masovno vidijo junakinj iz risank: http://www.youtube.com/watch?v=goChPAcicZU pošast, pravzaprav zmaj: http://www.youtube.com/watch?v=c0TpDxLfjHc&feature=relat še nekaj predstav s prikazovanji: http://www.youtube.com/watch?v=QjWJHEmFfPA&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=XSR0Xady02o&feature=related itd.

fantastistična, nadnaravna prikazovanja: http://www.youtube.com/watch?v=ZnxpdIUIKGM&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=PLf5wJYJhMg&feature=related kako pa kaj s prikazovanjem krave? http://www.youtube.com/watch?v=CM-lYPBGgqg&feature=related Zelo verjetno, da Ivica in Franček iz te zgodbice ne lažeta. Lp

Draga Violeta! Mejdunej, pa ti boš čisto devastirala youtube! Ma ja, vsi hočemo biti izvirni in ti nisi nobena izjema. Morda te bo šokiralo, če ti rečem, da tehle umetnih čudežev ne bi bilo, če ne bi bilo dveh velikih čudežev na začetku krščanstva. Prvi čudež so binkošti, drugi pa spreobrnjenje apostola Pavla. Če nebi na binkoštni dan prišel Sveti Duh in nebi dal apostolom moč za oznanjevanje Jezusovih del in nauka, se krščanstvo nebi nikoli prebilo na Bližnji Vzhod. Če nebi Pavel kot rimski državljan sprejel Jezusa, ki se mu je prikazal na poti v Damask, se krščanstvo nikoli nebi prebilo v rimsko cesarstvo in v vso Evropo. Iz zgodovinskih knjig lahko razbereš, da so bile v Evropi prve univerze tiste, ki jih je ustanovila Katoliška Cerkev. Brez znanja s teh univerz, bi bila povsem brezpredmetna in Edison in Tesla, kaj šele Bill Gates. Dejansko so tudi tile tvoji "čudeži" na nek skrivnosten način čudeži, ampak zelo osiromašeni, posredni, tostranski, naravni. Lep pozdrav! hierhod

Hierhod, tebi je zmanjkalo otipljivih argumentov. No, sedaj vsaj vem kaj te žene pri pisanju komentarjev. eto ti še eno youtubovsko prikazovanje, delujejo zelo prepričljivo: http://www.youtube.com/watch?v=-BBxYA2ZDaU&feature=related Mirno noč, brez prikazni. vsem.

Z MC-ejem na čelu, (da o njemu večno zvesti video- Violeti sploh ne govorimo) in s panefinom, kot priznano najboljšim in sploh odličnim in konkretnim razlagalcem nekonkretnosti in sploh vseh pojavnosti v materialnem in še bolj v nematerialnem obstoju, sploh ni nobenega dvoma, da ne bi bili končno osvobojeni od 'religiozne zaslepljenosti'.... Ps: Hierhod, če se ti ljubi, jim ti odgovori. Meni se res ne da. Vse skupaj so samo provokacije zato, da se razvrednoti dana in obravnavana verska vsebina od strani neverujočih. Stara, znana stvar.

Čujte torej VI (!) priliko o sejalcu ! Vsakemu, kdor sliši besedo o kraljestvu, pa je ne ume, pride HUDOBNI DUH in UKRADE, kar je posejano v srcu njegovem ; ta je, ki je posejan poleg ceste. Kdor pa je posejan na skalnatih tleh, , ta je, ki besedo posluša in jo precej z veseljem sprejme, toda nima korenine v sebi, temveč je nestanoviten. Kadar pa nastane stiska ali preganjanje zavoljo besede , se precej pohujšuje. Kdor je pa posejan v trnju, ta je, ki besedo sliši, ali skrbi tega sveta in slepilo bogastva uduši besedo in ostane brez sadu. Kdor je pa posejan na dobro zemljo , ta je, ki besedo sliši in umeje; ta torej rodi sad in donaša nekateri stoteren, nekateri po šestdeseteren, a nekateri po tridesteren. Drugo priliko jim predloži govoreč: Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na njivi svoji. Medtem pa , ko so ljudje spali, pride njegov sovražnik in poseje ljulke med pšenico in odide. Ko pa zraste setev in donese sad, , se pokaže tudi ljulka. Pridejo pa hišnega gospodarja hlapci in mu reko: Gospod, nisi li dobrega semena posejal na njivi svoji? Odkod je prišla vanj ljuljka? On pa jim reče: Sovražnik je to storil. Hlapci mu poreko: Hočeš li torej, da gremo in jo izplevemo? On pa veli: Ne ! Da ne bi kdaj, trgaje ljuljko, izruvali z njo vred tudi pšenice. Pustite, NAJ RASE OBOJE SKUPAJ DO ŽETVE, in v čas ŽETVE porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko in zvežite jo v snopke, da se sežge, pšenico pa spravite v žitnico mojo. Drugo priliko jim predloži, govoreč: Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga človek vzame in vseje na njivi svoji. To je res najdrobnejše od vseh semen; kadar pa zraste, je večje od vseh zelišč in postane drevo, da prilete ptice nebeške in si delajo gnezda po vejah njegovih. Še drugo priliko jim pove: Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga vzame žena in primesi trem mericam moke, dokler se vse ne skvasi. Vse to je govoril Jezus množicam v prilikah in brez prilike jim ni govoril, da se izpolni, kakor je bilo rečeno po proroku, ki pravi: ''V prilikah odprem usta svoja, pripovedoval bom, kar je skrito od ustanovitve sveta.'' Tedaj razpusti ljudstvo in pride domov. In pristopijo k njemu učenci njegovi, rekoč: Razloži nam prilko o ljuljki na njivi. On pa odgovori in reče: SEJALEC dobrega semena je Sin človekov ( torej tisti, ki je iz nematerialnega, duhovnega sveta poslan na Zemljo, da se rodi iz žene,kot človek = op merijen). NJIVA PA JE SVET a dobro seme , to so sinovi kraljestva, ljuljka pa so sinovi hudobnosti, SOVRAŽNIK,ki jo poseva je hudič ; ŽETEV PA JE KONEC SVETA, A ŽENJCI SO ANGELI. Kakor torej ljuljko pobirajo in v ognju sežigajo, TAKO BODE NA KONCU SVETA. Sin človekov pošlje ANGELE SVOJEin pobero iz kraljestva njegovega vse, KAR NAPRAVLJA POHUJŠANJE,in tiste, ki delajo KRIVICO, in jih vržejo v ogneno peč, tam bo jok in škripanje z zobmi. Tedaj se bodo svetili pravični kakor sonce v svojega Očeta kraljestvu. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši! Itd.......... Sv. Matevž, pogl, 13

Merijen, najprej najlepša hvala za »argumente«, ki so me prepričala, da spada krščanstvo med najbolj nemoralne in zlovešče religije. K temu bi dodal še nekaj podobnih argumentov iz neke druge »pravljice«: Koran, 2. sura, 10. ajat: »Bolna so njih (nevernikov) srca, Bog pa jih še bolj omrtviči. Za svoje laži bodo hudo trpeli.« Koran, 2. sura, 24. ajat: »Če tega ne storite – in tudi ne boste – se varujte ognja, pripravljenega za nevernike, katerega gorivo so ljudje in kamenje.« Koran, 2. sura, 162. ajat: »Večno bodo prekleti (neverniki), nič ne bo ublažilo njihovega trpljenja, nič ga ne bo odložilo.« In še »argument«, ki je namenjen tudi tebi, Merijen, da ne boš slučajno mislila, da so z argumenti »božje besede« ogroženi samo ateisti. Koran, 4. sura, 56. ajat: »Vse, ki ne verjamejo našim znamenjem, bomo resnično pražili na ognju! Brž ko se jim bo koža prežgala, jo bomo nadomestili z novo; naj izkusijo pravo trpljenje! Alah je zares mogočen in moder!« Kot vidiš, se nič dobrega ne piše niti pravovernim kristjanom, ki zavračajo znamenja, ki jih je prinesel prerok Mohamed.

Pozdravljen Miran! Hvala za zanimivo dodano razmišljanje, za priznanje (članku) in lepe želje. Tudi jaz ti želim vse dobro in lepo! Lep pozdrav!

MC: Dobro te obvladuje tisti, ki 'stoji za teboj', ki je sicer očem (tudi tvojim) neviden, se pa konkretno manifestira in izraža skozi tvoje pisanje. Saj je znano, da tam, kjer se Boga in božje slavi, tam hudič vse oblati, ga zanika, in besni. Ali, kakor je bilo 'nekoč' že zapisano: Poznamo nekoga, ki pozna Sv Pismo in Koran, enako dobro kot ti. In nekoga, ki sovraži Boga, enako kot ti. Ime mu je......... kako že? In očitno nimajo svojih 'kanalizatorjev' samo tisti 'zgoraj, ampak tudi tisti 'spodaj'.

MC, pri tvojem pisanju mi je najbolj všeč, da si ti tisti, ki stoji za svojimi besedami. Nekateri ne morejo brez naslanjanja na berglo, vendar tudi to razumem. Tako pač je... Všeč mi je tudi debata med panefinom in teboj. Lep dan ti želim.

Žblj, bo že držalo, da podobno privlači podobno..... In z največjim veseljem ti oba omenjena komentatorja ''odstopim', ( za vedno!) . Z posebnim poudarkom na MC-eju. PREĐI BRIGO NA TUĐA LEĐA !!!

Merijen, pa ja še nisi obupala?! Tvoja sveta krščanska dolžnost je, da oznanjaš pravo vero drugim, tudi če tega nočejo ali ne želijo. Vzgleduj se po tisočletnih navadah in praksah matere Cerkve, ki je spreobračala do zadnje kaplje znoja in krvi. Moraš se truditi. Bog je neprimerno bolj vesel krivičnika, ki se spreobrne, kot pa stotih pravičnikov. Predvsem pa pomisli na svoje plačilo v nebesih, ki ga boš prejela, če ti uspe preobrniti zakrknjenega ateista, še toliko bolj, ker ga je na prvo bojno črto poslal sam hudič. Zamaskiranega ateista, pravzaprav, pravi ateisti namreč ne verjamejo v boga, zamaskiranec pa potihoma verjame vanj, zato ga tudi sovraži iz dna svoje pritlehne duše. Žblj se moti, ko pravi, da ta - samooklicani ateist - stoji na svojih nogah in da ne potrebuje bergle. Pa še kako potrebuje oporo za svojo zlobo – saj je samo s pomočjo hudičevih opornic mogoče tako arogantno pljuvati po vsem, kar je sveto, dobro, pozitivno, pravično, katoliško… Nikar ne obupaj, Merijen, tudi za najbolj črne duše obstaja upanje, samo moliti moraš zanje in prositi. Predvsem pa, niti za trenutek ne smeš pomisliti, da bi ti lahko spodletelo. Ne smeš si želeti, da bi ti spodletelo, kajti potem bo duša, za katero moliš, skoraj gotovo prekleta in bo za zmeraj končala v večnem ognju. Prosim te, nikar ne moli s figo v žepu. Vem, da je težko moliti in prositi za svojega sovražnika, ne more pa to biti pretežko za pravega kristjana. Kristjani ste iz prav posebnega testa, tisti seveda, ki to zmorete, saj je biti pravi kristjan najtežje na svetu. Če ne verjameš, vprašaj Hierhoda. Njemu je tako zelo težko in tako zelo trpi, da je že zaradi tega pravi kristjan.

MC: Tvoje pisanje mi je seglo globoko do srca. Sedaj vidim, oz. upam, da še ni vse izgubljeno in, da je zate res mogoče še kanček upanja. Ob tvojih besedah sem se namreč spomnila tistihn znamenitih Jezusovih besed, ko je rekel: 'Nisem prišel spreobračati vernikov, ampak grešnike.,'ali nekaj v tem smislu. Mogoče je pa bilo rečeno :'Nisem prišel zdraviti zdrave, ampak bolne.' In, ker že dolgo (po tihem ) mislim, da si v nekem smislu ''bolan'', sem pomislila na to, da je mogoče res moja krščanska in karitativna dolžnost, da ti , po svojih močeh, pomagam. Seveda la v primeru, če bom ugotovila, da si ti sam iskreno prizadevaš, za svoje spreobrnenje. Upssssss! Spet pomota!Torej - za svoje spreobrNJENJE. Znak za to, da je tvoja želja iskrena in, da misliš resno, pa bo to, da se boš vzdržal vseh svojih brezbožnih komentarjev,(ozirama najbolje, da rečemo kar na slošno VSEH komentarjev,kajti nikoli se ne ve kdaj bi iz tebe spet utegnil govoriti tisti XXX...) . In KO in ČE bom ugotovila, da se tega držiš, (in, da si torej pozitivno opravil ta preiskus), bom to smatrala za 'božji znak', za to, da se je še vredno potruditi in, da naj začnem z molitvami za rešitev tvoje duše .....

Pripis: In naj dodam le še to: Vem, da se s tem veliko zahteva od tebe . (Veliko 'premagovanje', velika 'žrtev'). Ampak saj sam veš, kako je rečeno ( v Sv. P): TEžka in strma je pot, ki vodi v nebeško kraljestvo in lahka in široka tista, ki vodi v pogubo. ....

Le kdo bo molil za vroče vernike med katerimi je tudi Behring Breivik in kdo bo molil za ženske žrtve religijskih tradicij?kdo bo molil za ženske v arabsekem svetu, ki so poleg tega, da bile posiljene so bile obtožene tega posilstva in kamenjane do smrti? Kdo bo molil za župnike, ki so zlorabljali otroke, kdo bo molil za Busha, ki je zelo vnet vernik, vendar to ni ovira za umore prebivalcev držav v katerih vidijo korist? Kdo bo milil za RKC, ki na svoji vesti ima milijone življenj vse od novega štetja naprej? kdo bo molil za vse te lažnjivce, ki se z masko vere prikrivajo svoje grdi, umazani s tujo krvjo, vendar pravi obrazi? Kdo bo molil za vse te "svete", ki jim ljudje le ovce v čredi, meso pa jedo, in najraje jagenjčkovo? Kdo??? ateisti, zmolite samo eno molitev za vse te zveri, bo precej bolj zaleglo in bo bolj čista, bolj iskrena, bolj srčna, kot njihova vsa pregnila po obrazih prekrita s tonami drage šminke, s katero si rišejo masko "ljubezni", srce pa je črvivo in plitko. Dobro jutro človek.

Da, res je. Vse to se dogajav tem krutem svetu, kjer je ogromno trpljenja in krivic. Zlorab takšnih in drugačnih, teptanje osnovnih človeških pravic. In včasih res pod krinko katere od religij (zato moj priljubljen rek, ki pravi, da nihče na tem svetu ni bil toliko zlorabljen kot Bog sam. KAj vse se je in se še dogaja 'kao' v njegovem imenu !!! Sem lahko prištejemo tudi vsa grozljiva teroristična dejanja islamskih fundametalistov, kjer so neštete, nedolžne vsakodnevne žrtve. Tudi, če ne segamo predaleč nazaj v zgodovino, se vse to dogaja 'danes', pred očmi vsega sveta. Njihova - islamska, po njihovi religiji vodena politika, (kjer velja, da si, 'ljubljenec Alaha' če pobiješ čim več 'poganov' in mnogobožcev (kamor prištevajo ravno kristjane !) in ti je po tem dejanju 'mesto v 'raju' zagotovljeno, to seveda z pridom izkorišča v svoje politične interese. Človeštvo se niti slučajno ne zaveda, kako veliko nevarnost za svet predstavlja tovrstna miselnost, ki ima za (končni -a prikriti ) cilj ''izbrisati''krščansko misleče prebivalstvo'' (zlasti EVropa, pa tudi Amerika) iz obličja sveta, in uveljaviti 'milom ili silom' (Đihad -sveta vojna), edino 'pravo' oz, njihovo religijo. Seveda vse to opisano nima , niti slučajno, namena, da bi se vse muslimane ''metalo v isti koš''. Sama vem, da je med njimi veliko zelo dobrih ljudi, ki si enako, kot mi iskreno želijo mir in, da vse to, kar se dogaja ne bi dogajalo. A kot posamezniki nimajo moči, da bi to spremenili. Tudi grozljiva mučenja žensk ( od pohabljanja njihovih spolovil, pa kamenjana, pa sežiganja nesrečnic, ki so se pred zakonom (največkrat nedokazano) ''pregrešile''in s tem omadeževale ''družinsko čast'' in še v nebo vpijočih grozot, ki se dogajao vsakodnevno (še DANDANES!!!) v njihovem , to je muslimanskem svetu. Zato tudi ni vsaka religija, napram drugi povsem ENAKA.Zato sem vesela, da pripadam SODOBNI KRŠČANSKI RELIGIJI, ki deluje v pozitivnem povezovanju ljudi in kjer so v ospredju delovanja SVETOVNI MIR in ljubezen med ljudmi vsega sveta . (Čeprav se zavedam, da tudi pri nas 'ni vse zlato, kar se sveti'. ) Metati blato , kar počez in na vse religije, se mi ne zdi pošteno . In še bolj ''bolno'' se mi zdi za vse to kriviti samega Boga, kar se vse prerado počne! Človek/ človeštvo je tisto, ki je krenilo po napačnih poteh, zato toliko krivic, solza in trpljenja. In ravno zato, zaradi vsega tega groznega, kar se nasvetu prihaja Mati Marija in v svojih prikazovanjih med ljudi in osvešča, in opozarja in sporoča : ČLOVEK SPREMENI SE, POBOLJŠAJ SE, NE DELAJTE VEČ KRIVIC DRUG DRUGEMU , TEMVEČ LJUBITE DRUG DRUGEGA! In še polaga na srce pastirčkom in vsemu svetu: MOLITE ZA GREŠNIKE, MOLITE ZA TO, DA SE TA GREŠNI SVET SPREMENI !!! In, kdo da bo molil? Ali tisti, ki veruje, ali tisti, ki Boga zanika in ga sploh kot obstoječega, (pa kljub temu- za vse zblojeno in slabo, - krivega), preprosto zanika ??! Seveda je pa največ vredna tista 'molitev', ko človek -kot posameznik napravi v smislu, da sam sebe v dobro spremeni . V izključno dobro. V izključno ljubezen. V izključno delovanje za mir.

Popravki: .....ki si enako kot mi, iskreno želijo mir in , da se vse to, kar se dogaja, ne bi dogajalo.... .....in ravno zato, zaradi vsega tega groznega, kar se na svetu dogaja....

Alah je vsemogočen. Zakaj zavajaš?? Tvoj bog je povzročil veliko več gorja kot Alah. Že če bralec bere samo tvoje umotvore vidi tvojo sovražnost do drugih veroizpovedi. Za božjo voljo, prenehaj se sprenevedati, kako si usmiljena do drugih.

1. Dejstvo: V svetu večina ljudi pripada tej ali oni religiji, tej ali oni veri. Ljudje se klanjajo temu ali onemu božanstvu, sledijo pridigam vrhovnih avoritet iz "duhovnega" področja... Mnoga verstva tega sveta govorijo o tem kako bi verniki naj živeli in bili dobri..., pošteni, sočutni...,polni ljubezni do boga in sočloveka... 2. Dejstvo: Ta svet je v plamenih, posameznik je nesrečen. V zgodovini so organizirane religije in verstva bili in so še danes, dejavniki nasilja, teptanja človekovih pravic in velike večine vseh krvavih vojn. 1.Dejstvo so besede, 2. Dejstvo so dejanja. V kolikor sami ne uvidimo, da besede ne delujejo, da le verjeti ni dovolj, da klanjati se in podrejati, moliti za srečo in mir ni dovolj, potem bomo take zgrešene in škodljive reči ponavljali v nedogled. Ko potrjujemo nekaj zgrešenega nismo zavestni, da smo prav s tem potrjevanjem zgrešenega odgovorni za takšno situacijo v svetu. Sicer si lahko domišljamo kako smo dobri in verni, a dejstva žal niso takšna. Je tako težko uvideti dejstva mimo vseh lepih besed??? Smo tako zaslepljeni in nedovzetni za stvarnost??? Nekaterim se zdi, da bodo z več in več zgrešenega izboljšali situacijo, kar je neinteligentno početje. V takem početju ni nobenega sočutja, nobene ljubezni ne do sebe ne do sočloveka ali narave (razen v lepih in ne delujočih besedeah). Odvržimo enkrat zgrešeno in morebiti bomo zagledali to kar je od vekomaj tukaj, le da je prekrito s tonami navlak kot so verstva, klanjanja, čašenja... Le tako bomo morebiti spoznali samega sebe takega kot v resnici smo in le tako bomo morebiti spoznali, da smo vse to čemur se klanjamo in kar poveličujemo, mi sami. To ni bog, temveč projekcija naših starih tisočletnih vsebin. Z osvoboditvijo od njih se začnejo prava dejanja. To niso dejanja vernika ali ateista, levega ali desnega...to so dejanja naravnega in pristnega, prav tega kar se nahaja pod plaščem vseh tradicionalnih starih vzorcev in predstav o bogu, o ljubezni... Ljubezni resnično ni v predstavah, je ni v čaščenjih, podrejanju, sledenju, ponavljanju... Osvoboditi prav to energijo, bi moral biti naš življenjski poklic. To je novi človek z novimi možgani in to je nova zavest. Le s tako energijo manipulacije niso mogoče in le ona pomeni spremembo v kakovosti. Srečno. Mirko

Pri spreobrnitvah gre za spremembo človeka iz nekega negativnega stanja (bodisi raznih nesocialnih oblik vedenja, kriminala, prostitucije, odvisnosti od mamil, itd... , in seveda tudi neštetih primerih spreobrnjenja iz nevernosti v globoko vero) Ta sprememba je celostna in deluje v človeku absolutno v pozitivnem. In zato ne govori, kar 'na pamet' panefin o nekakšnih spremembah 'v prazno' in o tem, kako je pač vse isto pred tem in po tem, če nimaš o tem nobenih podatkov. ( Le koliko se je spremenilo in od mamil odvrnilo, nešteto mladih, v komunah, ki jih v večini ustanavlja in vodi Cerkev! Tudi enaka komuna v Medžugorju. Ali to nič ne šteje?) Sicer je pa to tipično udrihanje, kar na splošno in počez , značilno tako zate, kot za MC-eja in še za koga, ki želi umazati vse , kar se sicer v krogu Božjih delovanj, kamor sodijo tudi Marijina prikazovanja, dokazano pozitivnega, dogaja. Videti je pa, panefin, da se tebe ne da zlepa zaustaviti, kadar se ti odločiš za SAMOREKLAMIRANJE in SAMODOKAZOVANJE. V veselje mi bo, če sva zaključila tovrstno debato. op: V sosednjem članku te namreč čaka pojasnjevanje in dokazovanje na neko drugo (oz. podobno ) tematiko.

"Le koliko se je spremenilo in od mamil odvrnilo, nešteto mladih, v komunah" Zasvojenost z drogami, ki traja več kot eno leto - je neozdravljiva (zaradi trajne poškodbe možgnov) in tukaj ne pomaga nobena "spreobrnitev" ali komuna. Ko živijo v komuni, res je, lahko tudi 8 let ne jemljejo mamil, vendar, ko želijo se vrniti v življenje brez "komune" je dovolj le en manjši detajlj, ki jih spomni oz. zbudi željo po mamilih in se začne vse na novo. Vprašanje pa je, koliko verujočigh posameznikov seglo po mamilih v času, ko so že bili "spreobrnjeni verniki", številke znajo biti zelo presenetljive. Koliko jih je prav vera potisnila v uživanje mamil. In že samo čaščenje vina med mašno ceremonijo, deluje kot vzpodbuda k alkoholizmu. Med drugim draga merijen, nikjer v svetem pismu ne piše, da je uživanje drog greh. Ti si tako močno povzdiguješ kraljicu miru, zakaj pa ne slediš njej in se ne pojavljaš tukaj samo s sporočili miru? Med drugim, če že pripisuješ takšno moč Jezusu, mislim, da on ne rabi, da bi dokazovala njegov obstoj k večjemu bi rad, da sama s seboj razčistiš svoje "verovanje", ker bolj ali manj vse večkrat izpade tako, da sama sebe preprečuješ v njegov obstoj, sicer nebi tako nelojalno zagovarjala nekoga, ki je vsemogoč, mislim, da je čas, da njemu začneš zaupati, in dojameš, da ne rabi tvojih odvetniških uslug. On je že videl in slišal, da si vernik, vendar tvoj lastni vzor ne preprečuje, da je Jezus ljubezen in dobrota, prav obratno. Po resnici, ne verjemem, da ti verjameš v to, kar pišeš. Vendar ne razumem zakaj rabiš zavajati še drugih bralcev. Sicer pa vsak sam ve kje je resnica in kje je ni. In še eno opozorilo, se nauči že enkrat živeti vsaj "virtualno" v skupnosti ljudi, ki nimajo s tabo enakih stališč in pogledov. Metlo pospravi nekam drugam in uporabljaj njo le v svoji lastni hiši. Še niti eden ti ni napisal, poberi se s pozitivk, ti si sebi to dovoljuješ vsakič, ko ti nekaj ne po godu, se obnašaš, kot razvajena smrklja in nikakor ne kot tvoja vzornica "kraljica miru". Lep večer vsem.

Lepo petje in doba glasba, popolnoma zadostuje za notranji mir ;) http://www.youtube.com/watch?v=YcqKXq3YwaE

še ena iluzija in laž iz domovine "kanalizacijskih mojstrov" novinarja prepričljivo pripovedujeta, da nemir se dogaja na u licah v Moskvi, podtrjujejo to tudi z videoposnetkom: http://www.youtube.com/watch?v=LqK4LbV7AO8 vendar! posneto je bilo v Grčiji! Kolikrat tv postaji se posluževali takšnih podtikanj. Manipulacija ni le v "kanalizacijah" tudi na površju. Ni vedno vse tako, kakor izgleda oz ne verjamite svojim očem še manj pa ušesam. Lp

In ti si ne moreš kaj, 'draga' Violeta, da ne bi pod vsak moj članek in komentarje 'prilila ' včasih večjo, včasih manjšo 'dozo strupa'.... . Provokatorsko poskušaš, da bi me z žalitvami, kot to vedno počneš , izvabila v komunikacijo. Jaz se ti, če se le da , 'na kilometre ' izogibam. ( Vsled skrajno slabih tovrstnih izkušenj. ) Poskusi še ti.

Violeta naj dodam k tvojemu komentarju še to, da zamenjati eno odvisnost za drugo, ni nobena pomoč nikomur. Popolna osvoboditev brez nadomestila z neko drugo odvisnostjo pa je zeeelooo redka in je prava sprememba (spreobrnjenje???). Včasih za vojaške akcije rekrutirajo tudi najhujše zapornike in so pač naenkrat povsem pravi državljani neke nacije (spreobrnjenci ???). Svašta. Ne izključujem pa možnosti, da nekdo iz tega tudi ne izplava in se osvobodi obeh kletk. En večerni pozdrav draga Violeta. Mirko

merči, sonči, pa jaz te o b o ž a v a m :-) a še nisi opazila, da sem nedolžno belo puhasto jagnje božje oz. ovca, kar si tudi ti, ker spadaš v čredu ovc božjih, ki jo pazi kralj in kraljica vsemira, love you, MWAAAAA do neba :D Mirko, tudi tebi lep in srčen pozdrav v ta čudovit večer ;-)