#Znanost in spoznanja

Preboj v magnetizmu bi lahko zmanjšal porabo energije čipov umetne inteligence

Raziskovalci na Univerzi Brown so premagali veliko oviro pri ustvarjanju računalniških čipov z izjemno nizko porabo energije, ki bi lahko pomagali zmanjšati energijske potrebe umetne inteligence.
Pozitivke5 min branja1 ogledov skupaj
Komentarji
Deli zgodbo

Njihov preboj odpravlja dolgoletni problem "mrtve plasti", zaradi katere obetavni materiali prenehajo delovati, ko so izdelani izjemno tanki. Presenetljivo je, da nova tehnika ne le ohranja električne in magnetne lastnosti materialov pri skoraj atomskih debelinah, temveč jim daje tudi izboljšane magnetne zmogljivosti.

Obetaven nov pristop k gradnji računalniških čipov bi lahko drastično zmanjšal energijo, potrebno za računalništvo, vključno s hitro rastočimi zahtevami umetne inteligence. V središču preboja je poseben razred materialov, znanih kot multiferoiki, ki združujejo električne in magnetne lastnosti, ki jih je mogoče skupaj nadzorovati z izjemno majhnimi napetostmi.

Zaradi teh materialov bi lahko bila prihodnja elektronika veliko bolj energetsko učinkovita kot današnja tehnologija. Vendar pa je njihova uporaba v običajnih računalniških čipih preprečevala velika ovira. Ko so multiferoiki dovolj tanki, da se prilegajo v te naprave, običajno izgubijo električno in magnetno obnašanje, zaradi katerega so dragoceni. Znanstveniki to težavo imenujejo učinek "mrtve plasti".

Raziskovalci na Univerzi Brown so zdaj razvili način za premagovanje te omejitve. Njihova tehnika ustvarja izjemno tanke filme bizmutovega ferita, široko preučevanega multiferoičnega materiala, ne da bi pri tem žrtvovali njegove bistvene lastnosti. Še bolj presenetljivo je, da postopek daje materialu nove magnetne lastnosti, zaradi katerih bi lahko bil še posebej uporaben za prihodnjo elektroniko.

»Ugotovili smo, da se lahko znebimo mrtve plasti,« je dejal Lucas Caretta, docent inženirstva na Brownovi univerzi, ki je vodil delo. »Pokazali smo, da lahko ta material naredimo tako tanek, kot želimo - do nekaj angstromov - in da je še vedno feroelektričen in magneten.«

Ugotovitve so bile objavljene v reviji Nature Materials .

Zakaj bi multiferoiki lahko preoblikovali računalniške čipe
Multiferoične materiale tako privablja računalništvo zaradi nenavadne povezave med njihovimi električnimi in magnetnimi lastnostmi. Njihova atomska struktura je sestavljena iz ponavljajočih se enot, v katerih so pozitivni in negativni naboji nameščeni na nasprotnih straneh, kar ustvarja lastnost, znano kot električna polarizacija.

Z uporabo majhne napetosti lahko obrnemo to polarizacijo in učinkovito zamenjamo položaje pozitivnih in negativnih nabojev. To ponuja potencialni način shranjevanja digitalnih informacij kot binarnih vrednosti (enic in ničl) z zelo malo električne energije.

Ker je magnetno obnašanje materiala povezano z njegovo električno polarizacijo, je mogoče shranjene informacije pridobiti tudi magnetno. Ta kombinacija bi lahko omogočila izdelavo računalniškega pomnilnika in logičnih komponent, ki potrebujejo bistveno manj energije kot obstoječe tehnologije.

Izziv je bil v tem, kako narediti te materiale dovolj majhne za praktične naprave. Sodobni računalniški čipi zahtevajo izjemno tanke plasti, vendar multiferoiki tradicionalno prenehajo pravilno delovati, ko se zmanjšajo na takšne dimenzije.

To razgradnjo povzročata dva ločena učinka. Prvič, atomska struktura materiala se popači, kar poruši razporeditev in kemijsko okolje, potrebno za delovanje njegovih lastnosti. Drugič, notranja električna polja motijo ​​polarizacijo materiala, dokler je ni več mogoče vzdrževati. Skupaj ti učinki uničijo tako njegovo feroelektrično kot magnetno obnašanje ter ustvarijo problematično mrtvo plast.

Kako so Brownovi inženirji odstranili odmrlo plast
Da bi rešili problem, je ekipa Univerze Brown razvila novo metodo za izdelavo tankih filmov bizmutovega ferita.

Raziskovalci so material nanesli na podlago iz disprozijevega skandata, spojine, pridobljene iz redkih zemeljskih elementov. Ta osnovni material ima kristalno strukturo z nekoliko manjšimi dimenzijami kot bizmutov ferit, kar ustvarja neskladje med njuno atomsko razporeditvijo.

Zaradi te neusklajenosti je bizmutov ferit pod pritiskom, kar pomaga ohraniti atomsko strukturo, potrebno za ohranitev njegovih električnih in magnetnih lastnosti.
Ekipa je vključila tudi drugo kovinsko plast, zasnovano za preprečevanje neželenih električnih polj. Z preprečevanjem, da bi ta polja motila električno polarizacijo materiala, dodatna plast obravnava drugi glavni vzrok učinka mrtve plasti.

Te spremembe skupaj omogočajo, da bizmutov feritni film ohrani svoje multiferoične lastnosti, tudi če je debelina zmanjšana na le nekaj angstromov.

Vendar so raziskovalci odkrili nekaj drugega. Namesto da bi zgolj ohranili prvotne lastnosti materiala, je njihov pristop dejansko izboljšal njegovo magnetno obnašanje.

Nepričakovana oblika magnetizma
Zaradi inženirskih plasti je bizmutov ferit pokazal altermagnetizem, nenavadno obliko magnetizma, ki združuje uporabne lastnosti dveh bolj znanih magnetnih stanj: feromagnetizma in antiferomagnetizma.

To odkritje bi lahko bilo še posebej pomembno za razvoj hitrejših in kompaktnejših računalniških komponent.

»Feromagneti so uporabni za spomin in logiko, ker proizvajajo močne magnetne signale, ki jih je enostavno odčitati,« je dejal Caretta. »Izziv je v tem, da so relativno počasni, njihova razpršena magnetna polja pa otežujejo gosto namestitev naprav na čip brez motenj. Antiferromagneti lahko delujejo veliko hitreje in se izognejo tem razpršenim poljem, vendar je njihove signale veliko težje zaznati. Altermagneti so nekako najboljše iz obeh svetov - lahko so hitri, gosto integrirani in še vedno zagotavljajo močan električni signal za odčitavanje.«

Z drugimi besedami, alternatorji ponujajo potencialno dragoceno kombinacijo hitrosti, kompaktnosti in berljivih signalov. Te lastnosti bi lahko inženirjem pomagale pri izdelavi računalniških komponent, ki delujejo učinkovito brez težav z motnjami, povezanih s konvencionalnimi magnetnimi materiali. Zmožnost ustvarjanja tega magnetnega obnašanja v izjemno tankem multiferoičnem filmu naredi odkritje še posebej obetavno za prihodnje zasnove čipov.

Nova pot do energetsko učinkovitega računalništva z umetno inteligenco
Ker umetna inteligenca še naprej povečuje povpraševanje po računalniški moči, je razvoj strojne opreme, ki porabi manj električne energije, postal vse pomembnejši cilj.

Caretta verjame, da bi nove ugotovitve lahko pomagale približati multiferoične materiale praktični uporabi v nizkoenergijskih pomnilniških in računalniških napravah. Čeprav tehnologija še potrebuje nadaljnji razvoj, preden jo bo mogoče vključiti v komercialne čipe, raziskava kaže, da je mogoče premagati dolgoletno omejitev materialov.

Prav tako kaže, da lahko skrbno načrtovanje atomskega okolja materiala doseže več kot le ohranitev njegovih obstoječih lastnosti. Pod pravimi pogoji lahko ustvari uporabno vedenje, ki ga v prvotnem materialu ni bilo.

»Vemo, da so osnovne lastnosti že prisotne v razsutem stanju materialov,« je dejal Caretta. »Trik je v tem, da se naučimo, kako jih oblikovati v obliko, ki je uporabna - in včasih celo boljša od tiste, ki nam jo daje narava.«

Raziskavo so financirali Raziskovalni urad ameriške vojske (W911NF-21-2-0162), Nacionalna znanstvena fundacija (DMR-2039380, OIA-2327352) in Ministrstvo za energijo ZDA (DE-AC02-05CH11231).

ScienceDaily

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

2. CERN po 40 letih iskanja našel sled razpada, ki se zgodi enkrat na deset milijard