Materinstvo

Srce prepredeno s čutili neslišno utripa, v tančico ovito ziba se majhno telesce, z drobnimi prstki navznoter išče in tipa po skrivnostni kamri to majhno čudesce. V votlini raste zavojček pod toplo vzboklino, uči se s sozvočejem matere živeti, želeti. V lupini radostno z dihi polni praznino, z vžigom uči se ljubezen duše vase sprejeti. Ves svet se je v prenešene upe pretopil z vsem bogastvom, ki zmore ga podaritii narava, lepoto neponovljivo je v materinstvo natočil - sončno luč, vzvišeno svetlobo v časo kristala. Zvenijo uspavanke in gozdne vile šumenje šelesti po sledeh beline soka najslajšega mleka; rojstvo položi v naročje staršem največje veselje, žlahtnost ovito v mehkobo otroškega joka. V rdečih popkih speča materina ljubezen mezi od sladkobe, dokler ne počijo ovoji, iz korenin in drevesa je sadež izvabljen zori, dozori in razprši se semenje daleč naokoli.