Magnolija

Mogočna kraljica z glasovi nekdanjosti v svoji krošnji, vzvišena sladka slast ogrnjena z belo obleko, mogočno drevo v nedrih trga za Pretorjevo palačo v Kopru, duša čiste tišine v zavetju, skrita v belo tkanino in vodnozelene liste, mimohod zgodovine mesta, ki je odvzemal dnevu luč. Dan se znova začenja. Zadošča korak, kjer se ljubezen zaiskri. Sledi še nov korak, hoja in hrepeneč pogled skoz poševne gostote. Znotraj sluha se ustvarja izvir, ki odteka po fragmentih in se vali skoz obtolčeno kamenje dobrocednih tal. Rahel vonj, duh in okus davnine skoz prečiščeno bivanje in spomine v pleteničenju starih zgodb o mestu in novih spodbud rišejo bela jadra na potemnelo kožo. Potaplja se luč s podaljški ur skoz čaše tvojih oči. Popotnik, prisluhni glasu sefirja in žarečemu belemu ognju mnogoterega sveta istrske duše!