Kar pomlad nama je dala, je bila v začetku šala. Rada sva se srečevala, si drug drugemu sreče dala. Poletje hitro je minilo, obilo zabave porodilo, smeha, sreče in veselja, novih upov hrepenenja… Že jesen na vrata trka, vsa narava vse bolj mrka. Dan za dnem želja obilo, moje srce je rodilo Zima bo pobelila planine, polno v nas bo še vedrine. Ples snežink bo šepetal: »Da se ta čas ne bi končal.« Maja David
#Poezija
Ljubljeni moj

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Nedotaknjen cvet
