Vesela je s poletnim soncem obsijana, igriva Ljubljanica spet vabi v naročje, ob bregovih pod vrbami vsem nam dana, kjer ladjic plove, prelepa si Ljubljana. Tam z gradu pogled seže v daljave, v planine ko sonce prepodi oblake, vsakomur očem vabljivo pašo pravo, iz okolice vrisk svatov glas harmonike. Če imel bi krila poletel bi tja na planine, kjer naš veličasten naš Triglav kraljuje, pogled pritegnila bi lepa sedmera jezera, veličasten zlatorog gams planinka domuje. Iz vrhov gora če oblakov ni megleno, se vidi morja modrina in preko meja, v kraje daleč naokoli meja se ne zazna, so le v glavah ljudi od kar vek jih pozna.
#Poezija
Od Ljubljanice do Triglava
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Po svoje mi je pesem všeč, saj si eden redkih, ki rad občuduje in opisuje naše lepote. Moti me le majčkena nedodelanost verzov, ki jo verjetno tudi sam opaziš, ko še enkrat prebereš pesem. Včasih ponoviš kot pomotoma kakšno besedico, ali narobe zapišeš kot v tistem verzu, kjer govoriš o zlatorogu in planinki. Mislim, da si mislil na p l a n i k o , našo zaščiteno planinsko cvetico in ne na planinko, to je osebo, ki se sprehaja po planinah. Škoda, da nimamo možnosti naknadnih urejanj ali popravkov.
Vsebinsko je pa pesem zelo dobra in čestitam ti, ker je bila izbrana za pesem tedna.
Louise
Bo kar držalo..Hvala za mnenje ! Priznati moram, da je tudi ta
pesem ena tistih ki sem ji dal "duše"kar ko sem jo objavljal,
istočasno sem jo pisal in sestavljal.Vsem se za ponavljajoči
besedi opravičujem, istočasno za planiko...Hvala uredništvu za
izbrano pesem tedna.
lp.
jože.k
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Od prvega vdiha, do zadnjega dne
