List

rodiš se, ko prvi pomladni žarki ogrejejo zemljo kot nežen brst na veji potem se počasi odpreš, ves nežen bledozelen, vpijaš sončne žarke, piješ dežne kaplje pomladnih dni.. razbohotiš se z drugimi brati na veji, kraljuješ med majskimi cveti, daješ zavetje marljivim čebelam in počivališče metuljem v leti.. pomagaš drevesu živeti, cvetju cveteti, plodovom dozoreti... pa pride tvoj čas, ko te hlad jesenski odtrga od matere veje, nosi te veter skozi mokre in meglene dni, da te končno tam na hladni zemlji odloži kot del odeje, rekoč: vrni se na pomlad skoz sokove v plodove!