#Poezija

Lesk...

Obituary1 min branja
Deli zgodbo

Lesk, bliskajoč odsev rezilo pred menoj, dušo polni nevaren gnev, kašljam kri in gnoj. Živa barva lesket uničuje pogled se megli, rana sok življenja pljuje, duša pa se vedno boli. Črnina zastre daljavo, nove sekunde vec ni, ubral smer sem pravo, kjer duša večno trpi.

Prejšnji članek na to temo

Zahvalil bi se Bogu

Komentarji

1 komentar

Violeta
Ko prideš do črte črnega obupa,
in preden se zaveš realnosti, se spomni o tem,
da je dragocena vsaka minuta,
ki zdaj imaš tu, v sedajnosti.

Nisi ti dal sebi življenje,
in tudi ne ti boš odločal o tem,
kako in kje se bo ono končalo,
ker veliko trpečih na svetu tem.

Le najdi pogum, in se sooči s strahovi,
saj tudi v trpljenju sreča lebdi,
zato rezilo daj vstran, reši dušo od gneva,
izberi pravo pot, kjer duša večno živi.