#Poezija

Kapitan

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Kapitan krmilo suče. Noč je jasna, ladja pluje, po nevihti pluje varno v svoj pristan. Zdrsne v objem zaliva, vrže sidro, zdaj počiva. Kapitan krmilo suče. Vzel darilo je nevihti in obvladal preizkušnje. Ga modrost je prekalila in mu dala je izkušnje, da obvlada vzgon strahu, ko pojezdi z valovi. Da ga sliši, da ga sprejme, da z njim diha, ga pusti, da se z njim več ne bori. Ko občutek popusti, vodi ga nevidna sila, vedenje dobiva sproti in usmerja prave gibe, samodejno, zanesljivo in natančno, v pravo smer. Kapitan krmilo suče. Noč je jasna, ladja pluje, po nevihti pluje varno v svoj pristan. Zdrsne v objem zaliva, vrže sidro, zdaj počiva.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Zimska pravljica