Kapitan krmilo suče. Noč je jasna, ladja pluje, po nevihti pluje varno v svoj pristan. Zdrsne v objem zaliva, vrže sidro, zdaj počiva. Kapitan krmilo suče. Vzel darilo je nevihti in obvladal preizkušnje. Ga modrost je prekalila in mu dala je izkušnje, da obvlada vzgon strahu, ko pojezdi z valovi. Da ga sliši, da ga sprejme, da z njim diha, ga pusti, da se z njim več ne bori. Ko občutek popusti, vodi ga nevidna sila, vedenje dobiva sproti in usmerja prave gibe, samodejno, zanesljivo in natančno, v pravo smer. Kapitan krmilo suče. Noč je jasna, ladja pluje, po nevihti pluje varno v svoj pristan. Zdrsne v objem zaliva, vrže sidro, zdaj počiva.
#Poezija
Kapitan

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Zimska pravljica
