Razumemo, da moramo v Sloveniji nujno najti rezerve v proračunu, ne razumemo pa, zakaj rezerve iščemo tam, kjer bodo nastale resne negativne posledice za družine in visoki stroški za državo, ki jih vlada po našem mnenju ni dobro predvidela. Mednarodne primerjave kažejo, da matere, ki so deležne dobrega poporodnega varstva, državi laže pomagajo ustvarjati visoke prihranke, posebej v zdravstveni blagajni.
Družine, v katerih so otroci lahko dojeni, na letni ravni prihranijo vsaj tisoč do štiri tisoč evrov zase in za državo, za zdravstveno blagajno pa so prihranki dojenja, če uporabimo obstoječe primerjalne podatke iz mednarodnih študij, v Sloveniji verjetno vredni prek sto
milijonov evrov. Odvzemanje oz. zmanjševanje socialnih pravic pomeni resen pritisk na zgodnje vračanje mater na delovno mesto in s tem na zgodnejše opuščanje dojenja, česar doslej tako rekoč nismo poznali. S tem ukrepom se zato vlada odreka delu proračunskih prihrankov, ki jih ustvarijo matere z nego, skupnim bivanjem in uspešnim dojenjem otrok v prvem letu. Hkrati ukrep simbolno in praktično prikrajšuje ženske in matere za družbeno potrditev in nagrado, ki je zgolj v tem, kar matere smo in kar z veliko ljubeznijo delamo.
Če mati odide na ustrezno plačan in ustrezno dolg porodniški dopust, so možnosti, da bo dojila bolje in dlje, veliko večje. Dojeni otroci pa manj obolevajo, po bolezni si opomorejo hitreje, manj je bolniških odsotnosti mater, dojenje pozitivno vpliva na telesno in duševno zdravje mater in otrok. Dojeni otroci imajo manj vnetij ušes, manj črevesnih in dihalnih obolenj, manj alergij, juvenilnega artritisa, diabetesa in drugih kroničnih bolezni, manj kariesa in drugih zdravstvenih težav. Pri materah je manj poporodnih depresij, dojenje znižuje tveganje raka dojke in jajčnikov ter osteoporoze,…
Za dober otrokov razvoj je najpomembnejši dejavnik prisotnost stalne, zanesljive, ljubeče in odzivne osebe. To je največkrat mati. V obdobju, ko je z njim doma, celostno skrbi, da otrok napreduje, in družbi daje neprecenljiv prispevek – oblikuje odgovornega odraslega državljana.
Dojenje je najbolj naravno in ekonomično. Sedanja zakonodaja ga podpira, poslabšanje pa bo prineslo negativne vplive za slovensko družbo: za družbeni položaj mater, finančni položaj družin in zagotovo tudi za zdravje otrok, kar bo država občutila kot bistveno povečana bremena zdravstvenega proračuna.
Boleče je, da bodo matere, ki z nego in dojenjem otroka finančno veliko prispevajo k varčevanju družin in države, finančno prizadete, pri čemer bodo morale vložiti veliko več energije v uspešno dojenje do enega leta in posebej v nadaljevanje dojenja po enem letu, kar priporočajo vse mednarodne avtoritete na področju prehrane in zdravja otrok. Ker je odhod na delo eden glavnih dejavnikov odstavljanja otroka od dojenja, pričakujemo, da bodo zaradi varčevalnega ukrepa dojenčki in malčki v Sloveniji dojeni krajši čas.
Kontakt:
Za več informacij se obrnite na Mojco Vozel, svetovalko za dojenje
(mojca.vozel@yahoo.com).
