#Znanost in spoznanja

Predsednikova rubrika 9

Piše: dr. Janez Drnovšek
Anonimno2 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Dragi člani, prejemam številna vaša pisma. Zahvaljujem se zanja, prav tako za vaše ponudbe o sodelovanju in pomoči. Postopno odgovarjam na vaša pisma, nekatere med vami sem že povabil, da mi pomagate.

Pregledujem tudi predloge, ki jih dajete. Nekateri so prav zanimivi. Eden izmed takšnih je npr. ideja o temeljnem enotnem dohodku. Vsekakor je zelo privlačna misel, da bi vsakomur zagotovili nek temeljni dohodek, ne glede na to kdo je, kaj in kje dela ali ne dela. V skladu s cilji Gibanja za pravičnost in razvoj je, da bi zagotovili dostojno preživetje vsakemu državljanu in v končni perspektivi vsakemu človeku. Torej nek dohodek, ki je lahko skromen, a takšen, da bi vsakomur zagotovil dostojno, četudi skromno življenje. To bi moral biti končni cilj uravnotežene in pravične družbe. Vsak, ki se kaj spozna na ekonomijo, bo seveda takoj rekel, da je ideja lepa, a utopična. Da ni izvedljiva v resničnosti današnjega sveta. Da država svojih financ ne more uskladiti, če bi morala zagotavljati sredstva za takšen temeljni dohodek vsakomur. Da je javno finančno to nevzdržno, bodo rekli. In najbrž imajo prav.

Morda pa bi vseeno veljalo vse to malo preračunati. Morda bi se lahko odpovedali čemu drugemu, da bi dosegli takšen cilj. Ugotoviti bi morali, koliko sredstev bi za to dejansko potrebovali in potem iskali variante pokritja. Morda pa bi se na koncu kakšna izšla.

Kar zamislite si, kakšna gigantska sprememba bi bila, če bi naenkrat vsak državljan imel zagotovljeno možnost preživetja. Nič več ne bi bilo tarnanja o nezaposlenih in odrinjenih. Do neke točke bi bili vsi enaki. Do enotnega temeljnega dohodka. Od tu naprej pa bi se seveda razlikovali in dosegali različne dohodke, glede na delo in sredstva s katerimi razpolagamo. Nič več pa ne bi bilo Damoklejevega meča nezmožnosti materialnega preživetja nad našimi glavami. Delovali bi lahko bolj sproščeno v naših odnosih in morda celo ustvarjali več kot zdaj.

Država že zdaj namenja precejšnja sredstva za različne socialne izdatke, tako da povečanje javnih izdatkov morda ne bi bilo tako zelo veliko, a sistem bi bil veliko bolj pregleden, enostave in najbrž bolj pravičen.

Morda bo pa še kdo med vami pograbil vrženo rokavico in sprejel izziv. Lahko bi malo preračunali vse skupaj. Med našimi člani in simpatizerji so tudi ekonomisti in morda bi malo delali na tem. Vem, da za nekatere med vami takšno razmišljanje ni povsem novo.

Morda bi kdo med vami o tej tematiki kaj povedal tudi na zboru Gibanja za pravičnost in razvoj, ki bo 28. maja. To bi lahko bila ena od tem Gibanja v naslednjem obdobju. Saj veste, včasih so rekli, nemogoče je mogoče.

Vir: http://www.gibanje.org/

Skupnost Pozitivk

Komentarji

9

titud
Ko se Drvnovšek spogleduje z idejo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) se mora zavedat, da to pomeni resno intervencijo v obstoječi scenarij neoliberalnih ekonomistov, ki razvijajo svoj načrt za družbo delovnih in normaliziranih ter njihovih političnih kolegov, ki se ukvarjajo z razvojem represivnih aparatov, katerih namen je zapreti družbeno-politično participacijo v institucije reprezentativne demokracije. Zahteva po dohodku osvobaja in aktualizira nove potencialne baze družbenega bogastva, ki je zunaj mezdnega režima in s tem izven eksplotacije globalnega kapitalizma, zato je s strani kapitala spoznana za revolucionarno. Ne samo s strani kapitala, temveč tudi od države, saj se UTD ne zaklinja na državo niti je ne reaktulizira, ampak je zahteve po njegovi uvedbi naslovljene na institucije oblasti treba kombinirati s samovzpostvljanjem prostorov dohodka in svobodnim upravljnjem z njim. Kajti cilj ni boljši sistem socialne pomoči za izključene temveč afirmiranje novega vira pravičnosti, ki niso niti individuumi niti socialno delo, temveč multitude. Drnovškovo gibanje se mora, če želi kot del te multitude postati vir pravičnosti, odreći tako značilni slovenski dulanosti, v kateri naci-neoliberalci zaostrujejo proces podrejanja vseh sfer življenja režimu kapitalistične akumulacije in spreminjanju družbe v delovno taborišče z redno duhovno oskrbo, sidikati pa se naslonjeni na korporatistično idelogijo oklepajo pozicij, ki jim ga daje socicialno partnerstvo in ki ne priznava nobene odrešitve zunaj mezdnega dela. V deželi, ki skorjda ne pozna nobene manjšinske politike, v deželi, ki je bodisi rdeča ali črna, se bo gibanje izognilo dualnosti (ki mi je razvidna tudi iz teh komentarjev na Drnovškovo razmišljanje) le, če se bo oprlo na manjšino prekrnih in nomadskih, izvžernih iz odnosa delo-kapital, ki želijo biti sreč in ne želijo več živeti v negotovosti, niti za nedoločen čas ne. http://www.dostje.org/Prekla/article.php3?id_article=96 --- titud
Plezalka
Odgovor na komentar: titud
Titud, jaz za tale tvoj komentar potrebujem prevajalnik!
Vlatka
Odgovor na komentar: titud
Vsak človek, ki stoji na trdnih temeljih, je pripravljen graditi dalje. Enako je v družini. Če jo imaš in te podpira, si poln volje, energije in zanosa za ustvarjati dalje. Če temeljev nimaš, potem nimaš niti volje graditi, saj v resnici nimaš na čemu. Brez trdnih temeljev se enostavno ne da graditi. In če bi imel vsak človek zagotovljeno neko socialno varnost za preživetje, bi se zagotovo boril zato, da jo izboljšuje. Kako določiti, kaj je komu socialna varnost? Odvisno kakšne zamisli ima, kaj počne, ali kaj bi počel.... Vsak človek ima zagotovo nekaj kar ga žene naprej. Nekdo bi pač "gradil" nebotičnike, drugi pa je "urejal" vrt. Pomembno se mi zdi pri vsem tem, da bi imel zagotovljeno zdravstveno oskrbo, ko bi jo potreboval, in osnovno finančno podporo, da lahko skromno preživi mesec. Vse ostalo bi bilo na posamezniku, da lahko gradi naprej in da se mu to omogoči. Zakaj nekoga siliti, da dela kot trgovec, če pa bi raje delal kot pek? Zakaj nekoga siliti, da dela v pisarni, če lahko ureja zelenice. Zakaj bi moral nekdo delati kot šofer, če pa bi rad delal v vrtcu? Poklici niso nujno ljudem pisani na kožo. In tu je treba marsikaj spremeniti. Naj dela človek tisto kar ga veseli in ne kar dela pod neko prisilo. Naj se človeku omogoči razvijanje njegovih vizij. Ne vem,....moje mišljenje. --- najboljša jasnovidka zadnjih 100 let
master
Odgovor na komentar: Smith
Ni mi jasno kako bi vsakomur zagotovili nek temeljni dohodek, ne glede na to kdo je, kaj in kje dela ali ne dela, ki je lahko skromen, a takšen, da bi vsakomur zagotovil dostojno, četudi skromno življenje, da bi to moral biti končni cilj uravnotežene in pravične družbe itd, če to ni zagotovljeno niti tistemu, ki je redno zaposlen in od svoje delavske plače ne more normalno živet. Končni cilj uravnotežene in pravične družbe bi moral biti ta, da je v tej družbi poskrbljeno za delovna mesta, za pošteno plačilo dela (danes delo pri nas nima obembe vredno ceno) in še bi lahko našteval. Da bi država zbirala sredstva za reveže, poznam to, ga bo pobrala že tako večini revežem, ki so sicer zaposleni, kar bi prineslo samo še večje skupno število revežev.
Plezalka
Odgovor na komentar: master
Tudi jaz mislim, da je to nesmiselno, tudi, če bi bilo mogoče... Zakaj pa nekateri ne bi delali? Kaj bi s tem kot družba pridobili? Nekateri ljudje ne bi hoteli delati, tudi če bi lahko. Mislim, da bi prišlo do velikih zlorab. Bistvo pa je, da vsak nekaj prispeva za dobrobit družbe. Vsak človek mora imeti, najti svoje mesto v družbi. Ima pa ga preko svojega dela, svojih dejavnosti - glede na svoje sposobnosti in zmožnosti, cilje, potrebe itd... Pomislite, da bi dosegli krajši delovni čas, da bi ljudje imeli možnost, da delamo 6 ali 4 ure na dan, delali pa bi lahko vsi. Imeli bi več prostega časa zase, za družino, prijatelje, različne dejavnosti, za razvoj samega sebe, za prostovoljno socialno delo, pomoč drugim...rekreacijo itd.. Kakšna družba bi bila, če bi to dosegli? Namesto, da nekateri delamo od jutra do večera in skoraj vsak dan končamo z veliko utrujenostjo in dolgoročnim pregorevanjem, predvsem zato, da lahko z dohodkom od dela preživimo in ohranimo delovno mesto, so na drugi strani ljudje, ki ne dobijo dela, ki živijo pod minimumom vseh človekovih potreb... Tako kot pri vseh problemih človeštva, je tudi v tem primeru rešitev samo v pravični delitvi, pravični delitvi dela! Mimogrede, če bi država pobrala davek od vseh mogočih obrtnikov, ki večino svojega dohodka uspešno prikrijejo, ne bi bilo nobenih proračunskih lukenj in dovolj denarja za npr. pediatrične klinike, pa operacijske mize itd...
Matjaž Rebolj
Odgovor na komentar: Plezalka
Smiselno je zelo. Predstavljajte si da morate plačati za zrak. V čem je razlika da potem plačamo vodo, hrano, zdravstveno pomoč, izobrazbo, prenočišče. Osnovne stvari za obstoj življenja in razvoj. Domnevam da je gospod Drnovšek mislil to minimalno denarno osnovo da bi vsakdo lahko vsaj preživel in imel zagotovljeno izobrazbo da lahko postane še kaj več. Če pa hočeš več kot preživeti, potem pa je potrebno poprijeti za delo. Lep nasmeh in sončen pozdrav Matjaž Rebolj
Plezalka
Odgovor na komentar: Matjaž Rebolj
Se ne morem strinjati. Z vidika ezoterike, evolutivnega razvoja človeka in človeške družbe, je to popolni nesmisel. Se tudi nikoli ne bi obneslo, zelo slab približek tega smo imeli v socializmu, pa se tudi ni obneslo. se pa strinjam, da bi vsak človek moral imeti osnovna sredstva za življenje. Dolžnost družbe do človeka in obratno, naj bi bili enaki. Danes družba do človeka ne izpolnjuje svojih dolžnosti. Kaj misliš s tem, če bi hotel nekdo več, bi pa delal? Saj danes večina ljudi hoče nekaj več... in dela več kot 8 ur na dan, drugi pa nimajo dela...
miran
Ideja o temeljnem enotnem dohodku je zagotovo uresničljiva. Hvala našemu predsedniku dr. Janezu Drnovšku, da jo podpira, kajti do sedaj se ni še nobeden od politikov javno zavzel za to prastaro prakso prvih krščanskih skupnosti, ki so jo tudi živele. Seveda se strinjam, da vso zadevo preuči skupina ekonomistov in po analizi dobljenih rezultatov, tudi javno razgrne in to kar na nacionalni Tv. Potem pa naj se organizira okrogla miza. Za voditelja/voditeljico-povezovalca te okrogle mize , bi predlagal g. Ambrožiča iz nacionalke, ali pa g.Vido Petrovčič. Ta realizacija tega humanega projekta bi bila več vredna, kot pa vsi svetovni dnevi in vsa društva, ki jih imamo tako in tako preveč, a nam ne prinesejo temeljnega preobrata v našem vsakdanjem življenju. Ja, če bi nam to uspelo, potem smo kot narod v resnici uspeli v smislu obstoja naroda. V trenutku, bi se stopnja samomorov drastično zmanjšala. Mnogo, mnogo stresa bi izginilo iz naroda, a s tem mnogo bolezni, ki nam kot narodu naredijo grozljive stroške. Ja, ljudje se ne bi več toliko zatekali v bolniški stalež, ki stane preveč. In ne bi se nam bilo potrebno poniževati na institucijah Rdečega križa, Karitasa..., ukiniti davek na otroško obleko in obutev. No, lahko bi naštevali še in še, a naj bo to dovolj za začetek. Okoli tega se morajo zadeve preučiti iz ekonomsko-humanističnega stališča. Ideja je tako življenjska, da bolj ne more biti, a gledano na daljši rok, tudi najbolj realni izhod iz krize preživetja vsega naroda. V kolikor se ne bo v to smer zgodila ta dolgo pričakovana sprememba, bomo kot narod v manj kot 50 letih izumrli! To je povsem relna ocena, ki ne potrebuje nobenega velikega strokovnjaka, da bi nam to razodel. Vprašnje pa je samo, če bo to bogata elita dovolila? V kolikor ne, potem gorje nam, a tudi njim, saj če ne bo nas, tudi oni ne bodo mogli obstati, to je kruta realnost pred katero sedaj vsi skupaj stojimo. Poglejmo samo eno malo državo Izrael, ki preživi vse pritiske, a se ne zlomi. Bi preživeli, če si ne bi med seboj tako nesebično pomagali? Ne! Že zdavnaj bi bili samo še zgodovinski spomin. Za enotni temeljni dohodek vsakega državljana in državljanke Slovenije bi se morala nemudoma zavzeti tudi RKC, ki ima za to na razpolago vse vzvode in bi lahko odločilno prispevala k ozdravitvi našega naroda. Potrebno je nanjo "pritisniti" na vse možne demokratične načine in tako vplivati na njeno VEST. Naj sodeluje, kajti v nasprotnem bodo v naslednjih letih tudi cerkve prazne, saj ne bo dovolj ljudi, a brezpravni, osiromašeni, bolani, pozabljeni, brezposelni, oropani osnovnega človeškega dostojanstva ne bodo več verjeli nikomur več na tem svetu. lep pozdrav vsem in vse dobro, Miran.
Prejšnji članek na to temo

Sfinga