Fetus

Splavljeni fetus te gleda s tvojimi očmi, zato te peče njegov pogled. Vrnil ti je lok in puščico, ki je zadela tebe. Prelil si svojo ljubezen v veliko reko, ki je odplavila tebe. Rudninsko in zemeljsko si utežen s šepanjem svoje vesti. Belo telesce je spokojno, tvoje telo nosi težko krilo podviga iz sivega kamna. Bitje je podrhtavalo in ti si odskočil od strun, se skril za svojimi upornimi prsti, ko je pljusknilo rdeče vate. Razširjena stegna so posesala mleko vase in pred njimi se je razprostrla črna zavesa in prikrila nabrekla seska. Ti si se naredil, kot da spiš. Nisi spal. Bedel si. Pekoče si čutil posteljnino in premetaval misli iz krvi in mesa na povodcu svoje ljubezni.