#Poezija

Falus kot struktura ima svojo moč

Tatjana2 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Razpihnjene ženske misli se obnašajo kakor divji regrat. S svojimi profesionalnimi perutničkami so se ovile okrog izklesanih angelov, ki bučijo v kamnu svoj diskurz in hočejo oživeti, shoditi, govoriti, se povzpeti med velika moška imena in se prebiti skozi stekleni stolp, 'magari' na funkcijo državne poslanke. Z žensko topilno prijaznostjo prek SMS-a, za moške pojmovano, malo pretkano usekano, oni pa trivialno zasukani, kot fascinirani otroci odpirajo usta: aaaaaaa….. Nato vzletijo iz toplih angelov sanje in to božansko gibalo - ženska zapleše kakor hočeta celota narave in ona, kajti … narava in ženska imata žensko voljo in namen. Vse kar je bilo v vidnem polju odsotno, pokuka v prostor, iz prostora zavetja, kar je moškemu tabu, žensko pa napotuje na neprestano navzočnost zaradi njegove moške vizije in njene velike skrbi zanj. In koliko solznega meteža zadrži moški v sebi, ko ihti žensko v modrem prepričanju, da je kot moški v družbenospolnem ključu presežen. Ko ugotovi to nesistemsko žensko popolnost, biti zunaj kip, znotraj ženska, moški bere literaturo in si zastavlja vprašanja pod veliko murvo in sladki sadeži spoznanja ga bašejo z razsvetljenstvom razuma, v katerega se je zaletelo naključje zgodovine, da začuti žensko moralno izdelanost ob svojem telesu. Potem zmezi njegovo hrepenenje po moči zdrsno namiljeno z 'mačo' položaja, prijetno kot spust s tobogana in sveža ohladitev v morju, pod nebom polnim svetlobe, fotonov in kvantne radoživosti, mu kar dobro dene kot morski val delfinu. Nato teka okrog in raziskuje genealogijo in malo zdesetkano groteskno, aprilsko deževno ugotovi, da se čuti malo pokradenega, malo zagozdenega, malo utišanega in malo pridušno se kot otrok razjoče, da je ostal čisto sam, samcat v borbi z ženskim narcisizmom in karierizmom, 'kaj pa misli lisica, da je', iztisne iz sebe zapičen v ogledalo svoje moškosti in sicer znotraj tendenc kot lava, ki iz kozmičnega trebuha eksplodira, si navijači živce in zaviha rokave. Moški se poda v volilno kampanijo. Na koalicijski nasprotni listi ima žensko. Vedno bolj se od svoje ženske oddaljuje in rahljajo se čustvene vezi. Ženska in moški se srečata v parlamentu. Ženska mu reče: »Ali se midva poznava? Sedi malo bližje!« Razdalja ju ločuje. Poslanske klopi pač. Eksaktni red. Veča se hrepenenje po zbliževanju, otipu, prejemu za roko, stisku, poljubu. Simbolični diskurz falusa se tedaj kot nosilec specifične dejavnosti in lastnosti, neležeče umiri in pomiri svoje strasti, ko pa tako hrepeni po ženski … Medtem ko gleda v globino njenih oči, gleda tudi v globino njenega mednožja in trebuha v poslanskih klopeh. Falus kot struktura ima svojo moč.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

6

gabriel s
Hahahaha, Tatjana, psihologija ti dobro leži.... Lep pozdrav! gabriel s
Tatjana
Odgovor na komentar: gabriel s
ha,ha,ha... Gabrijel, psihologija falusa kot struktura dimnika, trama, stebra dobro stoji tudi v politiki, je antipol besedam špranja, luknja, jama... N.pr. politika je žensko strukturirana beseda, politik pa moško. Kaj dela politik v politiki? Vprašanje je, ali je v politiki prostora za istospolnost. Ena luknja v drugo ne more prodreti, en dimnik v drugega tudi ne. Če se strukturirata skupaj besedi politika in luknja, manjka še moška tretja, ki lahko potiska svojo strukturirano naravo v žensko strukturirano naravo, da bo struktura besed popolna in že nastane grupni seks enega dimnika v dveh jamah. Za božjo voljo, ne želim biti nespodobna. Asociacije so asociacije. Poletje je čas počitnic tudi v parlamentu in čas, ko imamo čas, da razložimo tudi razločke med strukturami določenih besed in pojmov ter njihov pomen. Strukturo besed, ki daje dejanjem videz racionalnosti, lahko pojasnimo z motivi njenih nasprotij, ki nikakor niso racionalni. Zavest je n.pr. ženskega spola, analiza zavesti je spoznanje realnosti, realnost je pa tudi ženskega spola. Uničenje iluzij (iluzija je beseda ž.s.) in analiza zavesti (obe besedi sta ž.s.) je spoznanje realnosti (realnost je ž.s), ki je se človek ne zaveda, sta pa pogoja za spremembo družbe (beseda je ž.s., že skoraj materinska). Te okamenele odnose (beseda je m.s.) je treba prisiliti k plesu (beseda je m.s.) s tem, da zapojemo njihovo lastno melodijo (beseda je ž.s.), v njem nastopajo ženske in moški. To zahteva, da se odrečeš iluzijam (beseda je ž.s.) o strukturi falusa in njegovi moči, to je da se odrečeš stanju, ki ne potrebuje iluzij, potrebuje pa ženske. Lep pozdrav Tatjana
Darinka Šajn
Odgovor na komentar: Tatjana
Hojla Tatjana, Si pa uredništvo sigurno spravila v zadrego, ko so iskali primerno grafično podobo, ki bi jo pripeli tvoji pesnitvi. Prav pošteno sem se nasmejala. Če si vse skupaj plastično predstavljaš, lahko vidiš prav komično predstavo. In kar se tiče energije strukture – ima vsaka sebi lastno…. Tako se smejim, da še pišem težko. Srečno primorka! Darinka
Tatjana
Odgovor na komentar: Darinka Šajn
Hojla Darinka, še prej kot sem spravila v zadrego uredništvo, sem bila v zadregi sama s seboj, da sem si 'drznila' opisati strukturo falusa. In konec koncev zakaj bi prav en organ na človeškem telesu, ki tako simbolično poudarja svoj strukturni značaj, spravljal človeka v zadrego, če ga kdaj pa kdaj malce slečemo in pogledamo kako izgleda de facto. Struktura falusa ni le samo struktura, temveč tvori že kar svet arhitekture in če se je ne sramuje cerkev s svojim zvonikom, zakaj bi se jo sramovala jaz. Kakšna dvoličnost! Če se pa ozreš v svet okoli sebe, ugotoviš, da svet sestavljajo strukure falusov od injekcijskih igel do strelnega orožja vseh vrst. Pravzaprav vse delovanje človeštva posnema delovanje falusa in skoraj vsi stroji in naprave delujejo po principu falusa. Lep pozdrav Tatjana
Darinka Šajn
Odgovor na komentar: Tatjana
Hojla Tatjana, Res so to samo moralne norme. Še dobro, da ne zakrivamo ušes s kakšnimi poklopci, saj bi se morali skrivati vsakič, ko bi želeli kaj lepega slišati in bi bilo potrebno poklopce umaknit. Ja, če bi bile novice grde, potem bi se pa izgovorili na moralne norme, ha ha ha. Človeško telo res ni nekaj, kar bi morali skrivati. Ponekod kilogram gor, drugod dol, bolj zaskrbljujoča so katera druga »telesa«. Še en pozdravček iz vroče Ljubljane Darinka
Tatjana
Odgovor na komentar: Darinka Šajn
Hojla Darinka, vse kar si napisala je res, vendar je tudi res, da se je človek oblekel in se zakril, da ne hodi nag okrog. Oblekel se je, ko je kot vagabund hodil po svetu in iskal trenutke svoje samozadovoljitve pa je ugotovil, da mu je nerodno in da mora zakriti svojo notranjost in se je oblekel. Ljubezen je najpopolnejši izgled, po katerem lahko presojamo njegova prizadevanja, da hodi po svetu oblečen. LP Tatjana
Prejšnji članek na to temo

Tvoj odmev