Je dom tam, kjer so te v zibel dajali, te kot dete pestovali, prvih korakov naučili, kakšno na zadnjo plat naložili, pospremili v prve šolske klopi, naučili modrosti in odraslosti. Je dom tam, kjer si zakonsko posteljo deliš, kjer sanjaš, delaš in živiš, kjer svoje dete zibaš in pestuješ, kjer malo bitje vzgajaš in neguješ, pospremiš v prve šolske ga klopi in mu glavo polniš z izkušnjami. Je dom tam, kjer nekoč ostaneš čisto sam. V naslanjaču obujaš prehojene dni, čakaš na klice, ki jih od nikoder ni. Čakaš na družbo tistih, ki so že davno odšli in čakaš, da se zgodi tisto, kar čaka čisto vse ljudi. Mi kdo pove, kje je dom? Zase vem, da sem doma, tam kjer mi srce igra, kjer nikoli nisem sama, pa naj bom otrok, žena ali mama. Jeanne
#Poezija
Kje je dom

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Kako objeti Ljubezen

Komentarji
6 komentarjev
odraščali v mladostnih letih, kasneje pa smo si ustvarili morda
kod drugod svoj dom ki bo našim otrokom pomenil enako, nekaj
lepega, nekaj kar jih bo spremljali skozi življenje kjer koli že
bodo.Mi smo tisti, ki jim moramo ustvariti, podariti lepe trenutke
odraščanja, ki ne bodo odšli v pozabo.
Lepa pesem ki nosi sporočilo !
Lp.
Včasih besede privro prav iz srca, sleherni, ki čuti to ve in čustva pozna. Življenje utira čudne poti, na nekaterih smo stari znanci, nekatere so nove in potrebujemo čas, da se jih privadimo.
Podobno je z našim domom. Ko zapuščamo posamezno obdobje se nam zdi, da je nekaj v nas za vedno umrlo. Pa ni tako. Lepo in dobro ostaja, novo okolje pa sprejmemo za svojega in tako...dokler še čutimo, se mi zdi.
Lep večer vsem in hvala, ker me prebirate. :)
je vedno bil, je in bo v srcu,
nekateri to spoznajo
šele ob svojem
zadnjem
dihu. ;)
---
stoychi