Droban dež rosi izpod neba, nežne kaplje božajo drevesa, cvetlice, napajajo žejno zemljo. Mnogokrat sem zrla skozi okno, Poslušala šum dežja in začutila kapljice na licih… so to deževne kaplje ali solze, so oboje? Tega ne vem… Zavedla pa sem se, da za vsakim dežjem sonce pride, ublaži tesnobo, žalost, dvome. Znova sije tudi zame, vse bolj toplo , vse bolj žareče in je nema priča moje sreče. Polona61
#Poezija
Dež

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Stavka
