Človeški nesporazum

Koliko neizgovorjenih opozoril mi leži na jeziku, koliko vprašanj v izvirniku sem morala pogoltniti, koliko pomembnih besed je ostalo nerazumljenih, koliko upravičeno izgovorjenih očitkov je ostalo spregledanih, koliko vznesenosti je hlepelo v nič, koliko nepredvidljivega se je uresničilo, koliko natančnih premišljenosti si je vzelo pravico do nepremišljenosti. koliko mrtvaškega zvonjenja živim, ki hočejo kaj narediti za življenje. En sam človeški nesporazum, ki spreleti človeka po hrbtu, ko hoče kaj koristnega narediti na gradbišču svojih idej. Prav nenavadno rastejo okončine nosaču natovorjenem z idejami, ki hočejo rasti navzgor, se udejanjiti v dobrem namenu, pa jih nevidna magnetna sila vleče in potiska navzdol k svojemu dnu, kjer zlovešče gnijejo okončine mnogih rok, ki so hotele kaj koristnega narediti za človeštvo. Porezali so jim peruti in umorili ptico v njih, ker si je v svojem letu umislila kljubovati kletki, čeprav njen glasi ni niti črhnil, še preden naj bi se izpela. Orjaški plazovi so se valili proti njenemu gnezdu. Polzelo je blato in kamenje in velika sklala izklesana iz kamna, ki ji je bilo ime človek je polzela iz nesrečnega revirja, s kovinsko spiralo potiskanja navzdol.