Bučko vleče dreto

Kdo pritajeno se po odeji plazi, se potuhne v gubo, skrivoma opreza, hip zatem po nosu s tačko me oplazi, z gobčkom svojim v vrat me nagajivo dreza? Kdo je ta, ki s hrapavim jezičkom liže me po licih nežno, mokro in ljubeče, kdo mi pod odejo zleze, v noge grize me, in z brkci rahlo me pri tem ščegeče? Kdo ležišče išče mehko si, ogreto v moji postelji, brž ko ugasnem lučko, kdo vso noč brezskrbno z mano vleče dreto? Uganili ste – to je moj mucek Bučko! Ljuba Žerovc