Beseda – čisto ogledalo

Vsem je hudo, ne misli samo nase, me s svojim zgledom mati je svarila, a jaz še kar naprej poslušam vase, če v meni se morda le oglasila bo kdaj beseda – čisto ogledalo, da sebe v njem bi zbrano si ogledal, vse, kar mi gre, z vso grajo in pohvalo, bi brezobzirno si v obraz povedal. A vem: kar sem, bom še naprej ostal: čeprav sam v sebi Dorianova slika, ne bom posipal, grešnik, se s pepelom; če bi od samih čednosti sijal, ne bi uokvirjal se v obstret svetnika, kleče v nebo se vzpenjal pred razpelom. Vir: Ciril Zlobec: DVOM, UPANJE, LJUBEZEN. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. (Jubilejna zbirka). Danijela Premzl