Moja babica
ima take poti,
ki nikoli ne izgubijo hiše,
tudi kadar se stemni
me pot vedno poišče.
Moja babica
ima takšno drevo,
ki noče biti visoko
in kadar plezam nanj,
mi vedno da roko. Moja babica
ima take oblake,
ki, kadar dežuje,
delajo zame luže in mlake.
Moja babica
ima tak breg,
ki se lepo upogne,
kadar zapade sneg.
Moja babica
ima tako hišo,
ki v vrtu rase,
v njej palačinke peče
eno zame – eno zase.
Moja babica
ima tako glavo,
ki pozna stare čase,
z njo si pravljice izmišlja
eno zame – eno zase.
Vir: Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden – Ciber: S SLIKANICO SE IGRAM IN UČIM. Berilo za tretji razred 9-letne osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
Danijela Premzl
