#Poezija

Akrostih

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Nameščen je predpražnik - očiščevalec, neubogljiva surovina za noge s ščetinasto krtačo v svilenih posteljah, ki deluje na lastno pest zgodovine. Zakasnele, pozno dozorele in negibne imenuje minljivost napornih potovanj telesa in duha v mlinskih zobnikih časa in jih prestavlja v krščansko večnost po zakonu narave in božje pravičnosti. Človek, ko se približaš razžarjeni peči pekla, vrzi vanjo nepopisan list z ideologijami, nadaljuj svojo pot, stopi na lastno senco in razmišljaj kako bi po bližnjici prestopil čez prag tišine in vstopil v dom sprave in miru. Visoki čas samo ene in edine resničnosti se je iztekel. Vstopi v stanje prihodnosti! Velike metafore so se umaknile čustvom, z možnostjo spolnitve v najglobljem bistvu neskončne milosti in ljubezni do bivajočega. Preteklost je šla skoz bolečino in smrt. Z oživljanjem trpljenja naj se obnavlja prihodnost v prizanesljivosti in kesanju. Totalnost sveta je tkivo tvoje in moje vesti. Seštevek vseh subjektivnosti = velika resnica. Narodova resnica, ki ene boli, druge pa peče ne more spremeniti bistva preteklih stvari. Ni drugega življenja. Za ceno življenja nadaljujmo sedaj, tu in v prihodnosti. Krste in zibelke so naša domovina.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

Tatjana
Pobudo, da sem napisala ta akrostih, mi je dal Marko MC v zvezi z mojim prispevkom "Odmev na TV oddajo Trenja (dialog med nadškofon dr. Perkom in Dr.Stanovnikom)" in komentarji. LP Tatjana
Prejšnji članek na to temo

Dve pesmici zate