Kadar sem žalostna, jočem ali pojem. Kadar ne morem z besedami na dan ali se naveličam razlagati svoja občutja, misli, čustva, pričnem pesniti. Kadar sem presenečena, da me najde sreča, lijem solze ganjenosti. Kadar sem ponosna, se vzravnam... Kadar si hočem dati duška in si zares prisluhniti, se zamislim, snujem pesmi svoje duše. Kadar potrebujem družbo, če je nimam ob sebi, se zatopim v knjige, kjer dobim navdih. Danijela Premzl
#Poezija
Kadar....

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
September prihaja
