Upanje v daljavi

Drevesa v vetru blažijo, V meni bolečino, Nocoj mi bele snežinke ne dovolijo, Da bi utišal sanje, In skozi majhne špranje, Uvidim v daljavi upanje. Danes ne vidim izhoda, Prespati si želim noč, Ker če me korak zanese v neznano, Mi jutri ne bo več dano, Videti meglico in prostrano obzorje, Namesto tega bom vdano, Skoraj obvezno, V notranjosti razklan, In povsem trezno, Strmel bom v brezno svojih spoznanj.