Jaz sem znotraj, ti si zunaj. Oba sva brez ključa. Deliva si dva svetova. Tiplješ me skoz tančico občutij, da bi me odklenil, odkril in doumel. Jaz sem v drugem času. Ženem iz zemlje in klijem. Ti si značilen za hrup sedanjika. Življenje potrebuje umik. Beg s prizorišča kaosa. Potrebuje samoto in temeljit premislek. Odgovor koliko človeka je v njem. Koliko oblečene golote je prikrite v času. Kolikšna je miselna moč besed. So stvari, o katerih ni mogoče spraševati. Pri koreninah je tišina in samota. Nad njimi eksplozivna zmes protislovij. Zgoraj je plug in meč. Znotraj je beseda, ki odpira oči in poglobi motrenje v težnostnem polju bivanja. Bit se presega v lastno duhovno vsebino, ki je njena nerazdružljiva lastnost brez mnogoterih meril za odkrivanje realnosti izven resničnosti, ki ustreza realni potrebi. www.tatjana-malec.si
#Poezija
Srečanja in razhajanja

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Krdelo slepih konj
