Se pesem z griča spet oglaša, Ljudje vedo od kod prihaja, Kdo poje se nihče ne vpraša, Ubrano je petje ko sonce zahaja. A leta so minila je mimo ta običaj, Ljudje ne vedo kako in zakaj, Zdaj časi ko pesem je krasila ljudi, Glasba iz zvočnikov grmi. A nostalgija ostaja, živi, V spomin na preteklost, tiste dni, Kjer je beseda med ljudmi živela, Zdaj izgublja na moči ki jo je imela. In ko star se človek bo spomnil tistih dni, Se mu mogoče oko zarosi, Saj je petje pesem povezovala, Mar res postaja stara šara?
#Poezija
Stara šara?
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2*
Zelo lepa pesem Jože in veseli me, da je tega mnenja tudi komisija, ki jo je izbrala za pesem tedna. Čestitam ! C.
Me veseli da ti ugaja kot tudi drugim.Že dlje je bila na zalogi pa sem se odločil
ter jo poslal v sklopu drugih.Res je, tisti lepi običaji izumirajo s tem pa tudi
naša identiteta, res škoda. Hvala za mnenje in izbor ter lep pozdrav !
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Vitamini sončnih žarkov
