Prepovedan cvet

Tam kjer rod Slovencev za obstoj se bori, Najlepša roža v gorah cveti, Vabljiva planincem poželjiva, A rokam prepovedana nedotalkjiva. A sreljaj od tam morje modro naše, Kjer vsak rad v vodo skače, Da se osveži, z valovi poigra, V globinah skriva se jih ima. Še čarobnih rek imama jih poznamo, Tam Dravo, Muro, Krko imamo, Sočo ki med skalami hiti, V soncu čudovito se iskri. Imamo jezera ki svet nam jih zavida, Pšenična pola ki nam darujejo pšenico, A delovnih rok so tu ljudje, Daleč v svet sliši Slovenčevo se ime.