Sem pisal pesem o domovini, da pobegnil sem sivini, o rodnem kraju, otroškem raju... A čas hitro teče, s seboj marsikaj prinese, ko mi je težko, rad pogledam v nebo. Tamkaj kjer zvezdne steze teko, čarobno je zvezdno nebo, Se vsem enako razdaja, Ni mu videti kraja. Rad rdeče rože občudujem, prisluhnem pesmi vetra iz gozdov, ko se z roko v roki sprehajava, v mislih v preteklost odhajava... jože.k
#Poezija
Veter pesem nosi

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Senca Egoizma
