Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Veter pluje v daljne širjave, češe domače dobrave, nevidna krila imajo Moč, premakniti, odnesti trhlost, se vzdigniti nad, tudi nadse. Lahko je nežen, tak, ki hladi, lahko je leden, ki reže v kosti, lahko je orkanski, ki ruje, lahko je koristen, ko barke pluje. Znam naslonit se na veter, počiti na njegovem pišu, jezditi njegove vale, vzeti vase njegove širjave, daljave in z njim prevetriti domače dobrave, se odzvat, kot trepetlika, plesat kakor bosa breza, mu ponudit morske brazde, spevne šume spenjat v vence, ga prositi, da jih širi, z njimi hrani moje vdihe, izdihuje me v stihe. Veter pluje v daljne širjave, češe domače dobrave, nevidna krila imajo Moč, premakniti, odnesti trhlost, se vzdigniti nad, tudi nadse.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Minljiva stalnost