Denis Laura

Minilo let je desetletje, Tolikokrat je uvelo cvetje, A jaz zaman hrepenim, Si le preveč želim? Želel sem vnuka, vnukinjo spoznati, Z njima pogovarjati igrati, igrati, A moč njunih staršev je imela moč, Kot da mi ju je vzela noč. Le čemu so mi naložili breme, Sovraštvu zasejali seme, A ljudje naokoli se slepijo, Saj se nekoč pogovorijo. Kjer sovraštvo se v rod prenaša, Nihče več po letih se ne vpraša Kaj je res, kaj se je zgodilo, Mislijo, saj se se nam zgodilo. A krivica peče v srce in dušo, Z maščevanjem lastne grehe krije, Naj otrok ne ve kaj se je zgodilo, Listje sneg in čas bo vse prekrilo... Jožef Koprivnikar