Postavim se na svojo stran, samo tako ga slišim. Utrip življenja diha skozme, pomirjeno, preprosto. Utrip življenja diha skozme, pluje oblake, kodra bežečo reko, steguje nadme veje stare smreke, pleše metulja na travniku in debeli pridelke na mojem vrtu. Utrip življenja razteguje današnji dan od svita do večera. Zagrne me v počitek in tke nov dan, ko spim. Ko se zbudim, je moj. Čist, še nedotaknjen in neznan. Postavim se na svojo stran, samo tako ga slišim. Utrip življenja diha skozme, pomirjeno, preprosto.
#Poezija
Bardske strune

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ko si zardela ...
