Slovo

Nocoj je najin čas slovesa, odšel boš, ker spoznala sva, da so brez listja vsa drevesa, kjer sva ljubezen skrivala. Zares težko se je raziti, če čustva v srcu še žive, bom zmogla zdaj brez tebe biti, če ustne moje te žele? A ni prihodnosti za naju, saj vsak po svoji poti gre, ko zaljubila sva se v maju, sva pozabila prav na vse. Oči so solzne, bol je v duši, ustavila bi rada čas, ki najino ljubezen ruši, a strezni naju zvona glas.