Izhod iz pravljice

Izhod iz pravljice je realnost. Žareči zublji tam daleč na obzorju poljubljajo nebo. Razpokane ustnice žejno vpijajo nevidno vlago. Srce je begalo v astralu in vame pošiljalo odmev utripa. Vzela sem si ga nazaj in ga vsadila vase. Lovčeva puška ga je zgrešila. Mačeha je ostala praznih rok. Morda je to zanjo priložnost, da prisluhne bitju svojega srca. Ta list v knjigi pravljic, naj popišeta sama. Iz njune pravljice sem odšla. Te knjige ne bom več prebirala, te pravljice ne bom več poslušala. Staro kaseto sem uničila, moj radio lovi druge frekvence. Moje srce je preživelo. Zdaj bije zame v mojem telesu. Izhod iz pravljice je realnost. Piše se njena knjiga življenja. Mojega, ki ga živim Jaz Sem.