#Poezija

Sočutje

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Sočutje je vstopilo tiho. Sedlo je za mizo in me vzelo v svoje široko krilo. Pestuje me, gleda me v oči in me boža. Vame diha Odpuščanje. Globoko vdihujem in izdihujem. Občuteno sem s Sabo. Sprejeta, objeta v svojem objemu in v Močeh Kristusa. Sočutje ima nežen objem in hranljivo Odpuščanje. Velikodušno ga sprejemam vase. Več ga sprejmem, več ga je. Končno steče čez moje meje in podre zapornice zamer. Vstopa tudi tja, od koder sem za vekomaj odšla. Vstopa tudi v tiste, ki sem jih za vselej zapustila. Sočutje je vstopilo tiho. Sedlo je za mizo in me vzelo v svoje široko krilo. Pestuje me, gleda me v oči in me boža. Vame diha Odpuščanje. Globoko vdihujem in izdihujem. Občuteno sem s Sabo. Sprejeta, objeta v svojem objemu in v Močeh Kristusa.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Zvezdni prah