Vsako jutro vzide novo sonce. Mladost je povesila ramena. Koža se tanjša. Lasje se barvajo v sive odtenke. Gube brazdajo napeta lica. Korak postaja bolj premišljen. A dihanje je enakomerno. Dihanje daje utrip življenju. Staranje mehko lega v prsi. Mehko se dotika večnosti, soja zvezd in jutranje zarje. Vsako jutro vzide novo sonce.
#Poezija
Staranje
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ko bi lahko poletela med zvezde
