Jutro zavito v jasnino, v nedrjih nosi hlad. V laseh ima biserno roso. Razpira objem, čaka sonca. Ogreje se v dnevu, pretoči se vanj. Utripa po žilah v trenutkih, ki tečejo skozi dan. Koprenast večer nosi up, da zvezdna noč naplete novo jutranjo zarjo. Vsaka noč ga usliši.
#Poezija
Brezkončnost
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Mavrični most
