#Poezija

Vztrajnost

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Svetli jutra, noč za nočjo. Klije semena, vsako pomlad. Sveti iz svetilnika, da ladje obplujejo čeri, v vseh meglenih nočeh. Ima prosojen pogled in kleno hrbtenico. Brati se z vero vase in v Boga, z zaupanjem in s potrpežljivostjo. Ima odprt um za Modrosti Stvarstva. Čuječa je za sporočila tvoje Duše in Duše Sveta. V njenem krilu zorijo tvoji plodovi, v njenem naročju so ključi tvojih polnih kašč. Pusti ji dihati skozse, pusti ji tkati niti v platno, pusti ji preobražati življenjsko rast. To počne skromno in vztrajno. A njeno delo se sešteva. V njenih čevljih prehodiš kilometre korak za korakom, sezidaš gradove s kamnom na kamen, živiš z vsakim vdihom in izdihom. Vztrajnost ima prosojen pogled in kleno hrbtenico. Brati se z vero vase in v Boga, z zaupanjem in s potrpežljivostjo.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

Nan
V njenih čevljih prehodiš kilometre korak za korakom ............. Ko dokončaš je vse spremenjeno,, namen, cilj in ti sam.
Prejšnji članek na to temo

Iz brezna