Svetli jutra, noč za nočjo. Klije semena, vsako pomlad. Sveti iz svetilnika, da ladje obplujejo čeri, v vseh meglenih nočeh. Ima prosojen pogled in kleno hrbtenico. Brati se z vero vase in v Boga, z zaupanjem in s potrpežljivostjo. Ima odprt um za Modrosti Stvarstva. Čuječa je za sporočila tvoje Duše in Duše Sveta. V njenem krilu zorijo tvoji plodovi, v njenem naročju so ključi tvojih polnih kašč. Pusti ji dihati skozse, pusti ji tkati niti v platno, pusti ji preobražati življenjsko rast. To počne skromno in vztrajno. A njeno delo se sešteva. V njenih čevljih prehodiš kilometre korak za korakom, sezidaš gradove s kamnom na kamen, živiš z vsakim vdihom in izdihom. Vztrajnost ima prosojen pogled in kleno hrbtenico. Brati se z vero vase in v Boga, z zaupanjem in s potrpežljivostjo.
#Poezija
Vztrajnost

Skupnost Pozitivk
Komentarji
1V njenih čevljih
prehodiš kilometre korak za korakom
.............
Ko dokončaš je vse spremenjeno,, namen, cilj in ti sam.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Iz brezna
