#Poezija

Hranljiv ribolov

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Nastavljam mreže in trnke v jezero svojih občutkov. Ta voda je divja, globoka, nikoli ne vem, kaj se ujame tokrat. Ujame se, kar je na vrsti, kar zdaj išče moje potešitve in dnevne svetlobe življenja. Prediham, kar je ujeto, prediham in vračam v jezerske globine prosojno in doživeto. Tak ribolov me neguje, je moder, ljubeč skrbnik, varuh vitalnosti mojih globin. Tak ribolov je hranljiv za jezero in za obrežje. Jezerska vila češe lase novo obrastli vrbi.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

V postojanki