#Poezija

Samooskrba

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

V sebi vem in slišim. Telo mi to ves čas sporoča. Končno ga slišim. Kako mogočno vsa ta leta skrbi za to, da živim. Dojemam. Kako inteligentno, predano, zvesto, ljubeče, nenehno opravlja in usklajujejo milijone nalog, da živim. Dojemam. Kako vztrajno čaka, da dojamem, kako brezmejno me ljubi, kako mi privošči dobro življenje, koliko dela opravlja za to, da poskrbi zame. Ves čas, brez premora. Dojemam. Hvaležno dojemam, sprejemam in sodelujem s svojim telesom. Spoštljivo, ljubeče, predano in živo. Hvala.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Opraševanje ne prizna mej