Nebuloza 5

Na mizi prazen list papirja, brez navdiha, to me vznemirja. Ne vem o čem bi še pisal, kakšne pesmi zopet bi spisal? Sveče ponoči v sobi gorijo, ko solze po obrazu mi polzijo. Prikradejo žalostni se občutki, ki ne minejo kakor trenutki. Zakaj sploh pesnik sem postal? Bilo bi bolje; da bi z njo ostal. Preden zblaznim in se vase zazrem, še zadnjo steklenico vina odprem ...