ohcet na prvi pogled

------------------------------------------------ Dovolj je en Bog, ki te ljubi, dovolj je eno srce ki ga ljubiš, ki te ljubi močno. Vendar ni tako lahko, te dobiti, večno - večno vroče se ljubiti To pa kar vsako srce želi vsaka duša govori. Prišla po ozki je stezici, kje bilo mesto sam za enega. kdo se umakne...? ona se ne gane - strmi z jasnimi - odločnimi očmi: Umakni se...! kakšen kavalir si ti? On se ne gane... le občuduje - čudi se - od kje to bitje - obraz razkošnih las obdan nežno bujnost njenih - pomladansko bluzo skritih prsi. kakor začaran gleda, ...od kje lepota njena, tu sred polja ob svitu. meseca noči pomladi, sama in brez strahu - Ja kaj ti je? Kaj strmiš? nisi še punce v noči vidu.? Ne tebe še nisem vidu, ne v sanjah ne v svitu dneva. Veš kaj, mu ona pravi, prid sem poljub me - pa se umaknem, mu nagajivo reče. Čutil je, da se ne šali, ker čutila je takoj , da se mu dopade. Pomakne počasi se bližje - vse bližje njej, dokler začutil ni dih, ustnic nje je željnih le poljuba, objame jo in jo poljubi. Izgineta dve srci v momentih, mesečne noči, v ljubezni, do zarje jutra.... Dan drugi imel so poroko - in gostijo. '''''''''''''''' ar. vir ?