Sem samo naključni popotnik med živo in mrtvo naravo, sem samo neki trenutek; smrekov gozd sem, ki raste v globeli z koreninami segajočimi v temino brezni ; vrhovi dreves iščejo sonca žarke, z vlakni pripetimi na košček neba in kaplje rose… dežja vpijajo vase, čakajoč novega norega dneva.
#Poezija
Naključni popotnik življenja...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
6Jutri je Dan Zemlje, tvoja pesem pa kot nalašč za ta dan.
Nekje sem prebrala zanimivo misel, po smislu gre približno takole: Zemlja ni dar naših staršev, naši otroci so tisti, ki so nam jo posodili. Vem, da to tudi tebi veliko pove.
So Zemljani, za katere mi ni vseeno in ti si eden njih.
Lep pozdrav,
Zemljanka Desiree
Hvala Ti za lepo misel, čudovita je in resnična.
Mej se lepo.
lp, fp
Še enkrat sem tukaj, tokrat ti čestitam za pesem tedna. Imela sem dober občutek in ni me izneveril.
Lep pozdrav!
Desiree
Desiree hvala za komentar, polepšala si mi dan v pravem pomenu.
Želim Ti, da bi tudi ti uživala pomlad...
lp, Franci
Vsi smo naključni popotniki, a je vsak nekaj posebnega. Vsi smo trenutek v neskončnosti in ko se tega zaveš, vidiš majhnost tega trenutka, po drugi strani pa svojo veličino, saj si neponovljiv. Rada se vživljam v tvoje misli.
Lep pozdrav! Desiree.
Kova hvala Ti, res si kul, tudi za tisti "sorry", vem, napaka v korakih, ok? Prav imaš, ko govoriš o gibanju po vesolju, o pomebnosti našega zavedanja..našega obstoja..
Ko se zavedamo, da nekje prevladuje tema omejenosti in nevednosti, ki je ne more pregnati niti tisoč senc, ni treba obupati, kajti na koncu jo lahko prežene majhna tleča svetilka. V tem je smisel našega delovanja.
Delo je naš osebni vodič in tovariš, ki razvija modrost. Modrost razčiščuje misli. Čiste misli lahko končajo vse spore in samo prečiščen um nas lahko usmerja na naši pravi poti. Ni najboljša srednja pot, temveč prava pot.
Barbi mej se
lp, Franci
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Drevo
