Veš, obljubil si mi. Pričakujem preveč, nemogoče ? Skoraj vsi jih že imajo. Takšne kratkodlake, čistokrvne. Verjamem, da boš držal besedo. Bom držal besedo, Toda obljubi mi še ti, čeprav se čudno sliši, zdi, da ga boš včasih nahranila, čistila, hodila z njim na sprehode. Nastala dolga je tišina, iz lic ji izginila milina, kakor da bliža se vihar, besed njenih zdaj meni v dar, naj ve se kdo je car... Mogoče bi akvarij, zlatih rib, krasile bodo dom, na psička pozabila bom, saj lajež kalil bi nočni mir, s sosedi pa rodil prepir.
#Poezija
Psiček
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Psiček, majhen in mil, ki bo odvisen od nje, hvaležen, njen do smrti, nase bi ga priklenila, kot se človeka ne more.
Ali pa ribico, vajeno širnih vodovij, da jo bo uklenila, ujela v kozarec vode, kjer se bo odvrtelo njeno žalostno življenje. A delala se bo, da ni tako, saj ribica ne daje glasov. Občutek, da imaš moč nad nekom, pa ostane........morda si želi to.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Rekel mi je
