Se toplo sonce na obzorju prebudilo, da mraz prežene, dolgo hladno zimo, prisluhnem petju ptic, povsod žgolijo, Gregorijevo, spet Valentinovo slavijo, morda se ženijo, le kam lete, hitijo... Je čas ko samček poje, samico osvaja, še malo sramežljiv, mu sonček ponagaja, ljubezni čas, že išče gnezdu mesto, zdaj ko našel svojo je nevesto, žgoli da dvoril ji bo zvesto. Dvoje src zaljubljenih si obljublja, kot ptic žgoli, objema se poljublja, besed skrivnostnih šepeta, spet Valentinovo besedo ima, rodila se ljubezen, privrela iz dna srca...
#Poezija
Gregorijevo

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Dan bolesnih
