#Poezija

Moja dolina...

kanika591 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Vedno, ko je zunaj zima, se grem pogret tja kjer je toplo... ...gorko, a ne na morje v južne kraje, do Kopra, Izole, Pirana, na toplo krušno peč, moje stare mame grem leč in skozi okno gledal zasneženo dolino na južni strani Alp… Pohorje...mojo očetnjavo.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Desiree
Kot vedno prelepa slika tople domačnosti, ki jo nosimo v sebi skoraj vsi, na ta ali drugi način. Tudi jaz sem imela to srečo, da sem kot otrok celo na krušni peči ležala, čeprav le na obisku pri sorodstvu. A spomin na to še vedno tli in nobena stvar ne more zamenjati tiste intimnosti. Prav je, da so to pesem izbrali za pesem tedna. Čestitam ti. Lp.Desiree
kanika59
Odgovor na komentar: Desiree
Hvala na čestitki. Pišem, ker čutim v sebi praznino, še posebej, ko me spomini vrnejo v čase, ki jih več ni. Vse lepo še naprej ti želim. Franci
Prejšnji članek na to temo

Krikov njenih...