Takrat, ko sem že mislil, da je srčna rana, ki si mi jo prizadejala, ko si odšla, preteklost nekega časa in da je vse že zgodovina, v kateri sem padal se vzpenjal umiral, se ponovno rodil; Z vrnitvijo si jo ponovno odprla, me obdala z nečem, kar je močnejše od tebe in mene, od naju obeh…v kar sva nekoč oba verjela.
#Poezija
Preteklost nekega časa...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Lepo je ko postanejo sanje resničnost, resničnost pa svet sanj...
Lp.
Sonce je pomebno, če je na pravem mestu. To velja tudi za svetiljko. Sonce in svetiljka ne moreta zamenjati svojih mest.
lp
Vsekakor je tvoja pesem lepa, močno izpovedna, jaz bi temu rekel :(ima rep in glavo)oprosti izrazu...sicer pa tudi ostalih kot zgoraj od Hunterja, Milene vse lepo,ja na svetlo prihajajo lepe pesmi, no moje Sonce pa slabo sveti.Danes je oblačno, upam, da ne bo snežilo.
Lp.
Tam na robu
gozda,
sem zrl v jutranjo
zarjo v daljavi…
…proti Mariboru,
In stopal v roso
sem sredi polja,
na zelenem Pohorju,
vse to bi res zamudil,
da sem takrat zaspal…
Louise, lepo si napisala, zelo me spominja na čas, ko smo, če smo se, vpraševali, kaj bi, če bi in podobno. Zelo tankočutno in prefinjeno si ti tiste naše dileme, spravila v pesmico.
Mej se, prijateljica,
po pisanju sestrica...
Franci
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Za Tvoje čudovite misli
