Nikoli nisem nate pozabil ljuba moja, krasotica Bistrica, gorska reka, osamljena v zimskih kratkih večerih..dolgih nočeh vsa objeta v ledu, le njegovem objemu…. …..začasnemu, sem te prepustil; on te je vase zvabil, draga moja, ko bila si še vsa od moči kipeča, kot deklica gora…s planine visoke, odel te je z poljubom zime- mraza, umiril tvoje poskočne slapove; da se nisem boril zate, sedaj trdiš počasi tekoča…pridušeno hlipaš, da te nisem dovolj ljubil jočeš in da nisem bil dovolj s teboj šepečeš, koliko mi pomeniš, se sprašuješ kot da ne veš, ko mimo mene v dolino ledena hitiš…
#Poezija
Koliko mi pomeniš...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Nekja časa me ni bilo na teh straneh, pa se me je ob prebiranju pesmi najbolj dotaknila tale tvoja. Povsem se strinjam z Louise, dodala bi pa še, da mora biti prelep občutek, če lahko tako čutiš do reke, dela narave, ki te obdaja in spremlja skozi leta. Saj to je tisto, na kar ne bi smel nihče pozabiti: tudi mi smo del narave in kot smo živi mi, je lahko tudi reka, ki ti govori, šepeta, te začara.......... to se mi je že zgodilo, a ti imaš ta posebni dar, da znaš to tudi ubesedit. Bravo!
Pozdrav, Desiree
Desiree pozdravljena,
hvala Ti za komentar, ki je mimogrede, kot žarek sončka po tmurnem dnevu.
Do nje…reke Bistrice, gojim poseben odnos, z njo sem tisto, kar sem si vedno želel. Sem del nje, je v mojem sistemu. K njej prihajam kadar sem žalosten, in tudi takrat kadar sem, da bi poletel. K njej vedno privedem osebe, ki so mi še posebej drage, ki so z mano. Njej se potožim, ko mi je hudo, ko me te iste zapuščajo. V njenih nedrjih se zjočem. Vsa razumevajoča moje krike razočaranj duši, in se veseli z menoj, ko sem vesel.
Takšna je moja Bistrica, in takšen sem jaz!
Vse najlepše v novem letu ti želim,
Franci
Človek se nehote spomni na Gregorčiča, ki je opeval Sočo, a to je bilo že zdavnaj.
V novejšem času pa se ne spomnim, da bi prebrala tako lepo in tankočutno pesem neki reki. Izjemno mi je všeč in čestitam ti.
Lep pozdrav! Louise
Hvala draga Louise, vesel sem tvojega komentarja. Imaš izgrajen odnos do lepot narave in si polna pozitivne energije do vsega okoli sebe. Za vse Ti hvala….hvala tudi za tvojo notranjo lepoto….
Ni me »sram« kjer pišem o njej…reki, kot je prečudoviti pesnik Gregorčič, saj sem njegov fen….
O njej pišem, ko sem sam…ko mi je hudo, takrat, ko ne vem kam bi s seboj..brez nje. O njej pišem, ker jo resnično ljubim….rad imam. O njej sanjam ponoči, po dnevi jo doživljam, ko sem ob njej živim, umiram, ko sem brez nje kje drugje.
Nasploh svoj potok…reko Bistrico imam v krvi, v bližini nje...na njenih bregovih sem s rodil,
verjetno bom v njenem prostoru…bližini, počil…
njej pišem…
ki svoja hrepenenja izkazuje
z vrtinci, penjenjem in hrumenjem.
Strmeča k daljnim ciljem
najdeva pesmi življenja,
smisel življenja poišče,
čez kamenje, jame in soteske
se vali noč in dan-brez zastajanja…
Lepe praznike Ti želim!
Franci
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Morje šumi
