O luna, luna,kaj ti meni delaš, me budiš,spati ne pustiš! Skozi okno gledaš me, misli begaš, sanje krajšaš. Tam na nebu se smejiš, da tako svetla si, sonce ti pomaga, ko pa sonca ni, tvoja moč omaga. Pride sonce in z njim dan, ki se ga razveselim, tebi luna pa povem, budila me ne boš! Spustila bom zastore in tvoj sij mi nič ne more. Zdenka Smolej
#Poezija
Luna

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Spomin
