v kotu kavarne sediva, s pogledi Vonj po kavi, med množico ljudi se pogovarjava..odzdravljava jim, jih ne poznava, sva tujca med njimi; mešanica glasbe..govora..šepetanje parov okoli naju, smeh…režanje naju nosi v svet iger….zabave, v čas sproščenosti…trave…pozabe; vsa harmonija…gibanje teles, nog, nad in pod mizami, ples posameznih parov..posameznika, v vsem sva čas za naju..zase našla; barve mavrice po stenah in stropu so vlivale v naju usode mrežo..toploto, igrale so pesem pastelov v krogu, padale na njih….naju, nas vezale v celoto, vsa dvorana je v ritmu vugi vugi valovala, meglica dima cigaretnega se je tihotapila nad pivci..plesalci, nad glavami, plazila se med zaljubljenci..nama, jih..naju skrivala; tesno objeta sva odšla iz kraja, kjer vsak ima vsakega rad, kjer so vsi kot eden, dokler je glasba pijača..jedača..cannabis, potem ko zavesa pade, se luči pogasnejo, takrat nastopi tema.. sam vrag in še ta popolnoma nag. Kanika
#Poezija
Vonj po kavi..travi..

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Kako človek preživi?
