V megleno jutro hitiš...

V megleno jutro hitiš tam nekje in se zdiš tako oddaljena v mislih, iz obraza izginil Ti je nasmeh; srepo predse zreš…molčiš, premnogo temnih misli nosiš v sebi…imaš, bremena težka prenašaš v sebi; pritiskajo..tlačijo te problemi vsi….preživetja, eksistenčne težave, bližajoča..zgodnja jesen življenja; nad tabo vse se zgrinja, oblak teman..neurje, in Ti boriš se za preživetje, za malo kavice..skorjo kruha; v tih deževen…megleni dan z smehom na licu, z ljubeznijo..voljo za naprej v srcu, hitiš od tam nekje, zase…proti meni.